Dober teden dni pred začetkom tridnevnih evropskih volitev se na politični ravni odvija zadnje veliko pozicioniranje političnih skupin. Največ dvignjenih obrvi je povzročila ponudba francoske skrajne desničarke Marine Le Pen, katere Nacionalni zbor je v evropskem parlamentu v skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID), da bi se po volitvah povezali z nekoliko manj skrajnimi Evropskimi konservativci in reformisti (ECR). Ponudbo je Le Penova, ki bo doma slavila močno zmago nad Macronovimi liberalci, izrekla italijanski premierki Giorgii Meloni, katere Brati Italije bodo glavna sila v ECR po volitvah, ta pa ponudbe iz Pariza ni zavrnila. »Zdaj je čas, da se združimo. Če nam bo uspelo, lahko postanemo druga največja skupina v evropskem parlamentu. Menim, da takšne priložnosti ne smemo zamuditi,« je dejala Le Penova.

Povezovanje zaradi padca podpore

Zbliževanje med političarkama se sicer dogaja že nekaj časa. Obe želita zmanjšati težo Bruslja v Evropski uniji in je dati več nacionalnim državam. »Takšne ideje se ne pojavljajo prvič. Možno je, da pride do takšne skupine, a ni zelo verjetno. Večkrat so že poskušali, pa jim ni uspelo, tudi zaradi različnih interesov in stališč strank,« ocenjuje dr. Marko Lovec, izredni profesor na katedri za mednarodne odnose na FDV.

Razlog za željo po povezovanju Le Penove in Melonijeve vidi v nedavnem padcu podpore posameznim strankam na skrajni desni, potem ko je v začetku leta dosegla vrhunec. »Pred volitvami pošiljajo signale zato, da bi pokazale svojim volilcem, da lahko igrajo določeno vlogo, da ne bodo izolirane in da je smiselno glasovati zanje,« pravi Lovec.

Skoraj sočasno s ponudbo Le Penove Melonijevi se je znotraj skupine ID dogajal pretres z izključitvijo skrajno desne Alternative za Nemčijo, od nje pa se je distancirala tudi Le Penova. Razlog so vse bolj skrajna stališča stranke in izjave vodilnega kandidata AfD Maximiliana Kraha, da »niso bili vsi pripadniki SS kriminalci«. Krah se je že umaknil iz vodstva stranke, AfD pa v zadnjih anketah vendarle ohranja drugo mesto na bližajočih se volitvah s 17 odstotki podpore in je pred vsemi tremi strankami vladajoče koalicije. Zmagala bi opozicijska CDU/CSU.

Reševanje desnih glasov

»Le Penova se skuša pred svojimi volilci pokazati kot malce bolj zmerna, ker ima Macron doma težave in lahko sama seže nekoliko bolj proti sredini. S povezovanjem z Melonijevo poskuša okrepiti položaj vseh desnih strank. Že nekaj časa se je ugibalo, da bi lahko Melonijeva podprla novo komisijo v zameno za kakšno pomembno funkcijo v njej. To bi ošibilo skrajno desne stranke. Del skrajne desnice bi torej sodeloval, kar je do določene mere že doslej, drugi del pa bi bil izoliran. Z razmišljanji o povezovanju pošiljajo signal, da ta scenarij še ni dogovorjen in da torej glasovi za desne stranke niso izgubljeni. Poskušajo stabilizirati situacijo,« oster nastop Le Penove proti AfD in ponudbo Melonijevi razlaga Lovec.

Le Penovo in Melonijevo oziroma ID in ECR družita ostra protimigrantska politika in zavzemanje za strogo varovane zunanje meje EU. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bi ID postala peta najmočnejša politična sila v evropskem parlamentu s 67 poslanci, ECR pa četrta s 75 poslanci. Pred njiju bi se uvrstile vse tri osrednje politične skupine Evropska ljudska stranka (168 poslancev), Socialisti in demokrati (145 poslancev) ter liberalci iz skupine Prenovimo Evropo (80 poslancev). Skupaj bi za zdajšnja neformalna koalicija imela 393 glasov v 720-članskem parlamentu in s tem večino.

Vendar se tudi Ursula von der Leyen že dlje časa spogleduje s sodelovanjem z Melonijevo, saj bi za ponovno izvolitev na čelo komisije utegnila potrebovati tudi skrajno desnico zaradi skeptičnih poslancev iz vrst liberalcev in socialistov. Sicer poudarja, da bo sodelovala zgolj s proevropskimi strankami, ki so naklonjene Ukrajini in vladavini prava. Pod tako širok opis bi lahko sodila Melonijeva, pri čemer pa je njena zdajšnja pripravljenost za sodelovanje z Le Penovo velika ovira za von der Leynovo, ki po glasove le noče iti tako desno. Zanimivo je sicer, da niti iz vrst nemških socialdemokratov ne prihaja jasna podpora von der Leynovi.

Macron računa kvadraturo kroga

Tako se je že pojavil alternativni kandidat za predsednika komisije, ki ga predlagajo iz vrst Macronovih liberalcev. To je nekdanji šef ECB in bivši tehnokratski premier Italije Mario Draghi. »Macron predlaga nekaj, kar bi bilo sprejemljivo za Italijo. Ta bi dobila pomembno funkcijo, hkrati pa bi progresivne stranke ostale v igri. Išče izhod iz te kvadrature kroga,« pravi Lovec.

In tako kot se pozicionira Macron, si po oceni Lovca tudi von der Leynova in EPP poskušata krepiti položaj, in sicer z izražanjem pripravljenosti za sodelovanje z določenimi desnimi strankami. »Na tak način nevtralizirajo in preprečujejo krepitev desnega bloka, kjer jim očitajo, da so del evropskega mainstreama in da preveč sodelujejo s progresivci. S tem kažejo, da bodo oni tisti, ki se bodo odločili, s kom se povezati. S pogovorom z Le Penovo Melonijeva nakazuje podobno – da bo desnica tista, ki se bo odločila, s kom sodelovati in pod kakšnimi pogoji,« pravi Lovec. Podobno pozicioniranje pa je najti tudi pri progresivnih strankah. »Te jasno zavračajo sodelovanje s katero koli skrajno desno stranko in napovedujejo blokiranje alternativne koalicije,« sklene Lovec.