Zaradi stavke na večini upravnih enot po državi je dostop do osnovnih storitev države že mesece močno okrnjen in otežen. Za najbolj preproste zadeve, recimo naročilo osebne izkaznice, je bilo treba na prostem čakati tudi po več ur.
Več kot polovica upravnih enot po državi z različno stopnjo intenzivnosti stavka že od marca, ko so začeli stavkati ob sredah, sredi maja pa je večina upravnih enot po državi razglasila polno stavko. Zaposleni so med drugim zahtevali zvišanje plač za sedem plačnih razredov, blagajniški dodatek in zaposlitev dodatnih kadrov. Pogajanja so bila doslej neuspešna, saj je vladna stran vztrajala, da morajo plače uradnikov počakati do zaključka pogajanj o prenovi plačnega sistema.
V torek pa je očitno prišlo do preboja v pogajanjih, saj je vladna stran pripravila predlog, ki ga je neuradno potrdila večina stavkajočih sindikatov. Dragan Stanković, predsednik sindikata ljubljanske UE na Tobačni, nam je povedal, da pričakujejo podpis sporazuma z vlado v začetku prihodnjega tedna. »Težko rečem točno, kdaj bo prišlo do podpisa stavkovnega sporazuma. Petek se mi zdi preveč optimističen, saj sta pred formalnim podpisom potrebna še usklajevanje in priprava čistopisa,« je pojasnil sindikalist.
Storitev ljubljanske upravne enote je bila sicer omejena že pred zaostritvijo stavke, zdaj pa so se zaostanki še namnožili, in tudi če bo stavka zamrznjena, bo verjetno trajalo, preden bodo upravne enote ujele normalen delovni ritem. Že od aprila je bilo za naročeni termin treba čakati tudi več kot mesec dni. Z zaostritvijo stavke so vse naročene termine odpovedali in onemogočili naročanje, kar je povzročilo veliko nejevolje med uporabniki. Nekateri so mesece čakali na prosti termin, na koncu pa so morali še vedno več ur čakati v vrsti.
Normalizacija nejasna
Na ministrstvo za javno upravo smo se obrnili z vprašanjem, kdaj lahko pričakujemo enako uporabniško izkušnjo kot pred stavko. Prav tako nas je zanimalo, kdaj lahko pričakujemo ponovno uvedbo elektronskega sistema eSamonaročanje, ki omogoča naročanje po spletu.
Sporočili so, da vodstvo UE Ljubljana skupaj z zaposlenimi »vlaga vse napore in prizadevanja«, da se razmere z vidika zagotavljanja storitev za uporabnika normalizirajo. Dodali so še, da je med ukrepi tudi ponovna vzpostavitev sistema eSamonaročanje. Časovnice, kdaj naj bi prišlo do napovedane normalizacije zagotavljanja storitev, niso sporočili. So pa ponovili nasvet, ki je veljal v času stavke: »Do normalizacije stranke naprošamo, da upoštevajo priporočila glede pravočasnega urejanja zadev, opravljanja storitev, ki niso vezane na krajevno pristojnost, na drugih upravnih enotah ter telefonskega preverjanja razpoložljivih terminov na upravnih enotah, da se izognejo nepotrebnemu čakanju.«
Neuradno so bili sicer izrečeni dvomi, da bodo po zamrznitvi stavke vsi prišli na vrsto, predvsem zaradi zaostankov in tudi zaradi poletja. Bo pa razlika v tem, da bodo stranke lahko čakale v notranjosti in ne več na prostem kot v času stavke.
Enoizmenski urnik
UE Ljubljana je z začetkom aprila prešla na enoizmensko delo, kar je še dodatno zmanjšalo dostopnost. Število uradnih ur in razpoložljivih uradnikov se je zmanjšalo skoraj za polovico. Ljubljanska upravna enota je imela namreč do nedavnega edina dvoizmenski urnik. S prehodom na enoizmenski urnik so se uradne ure za splošne zadeve uskladile z drugimi upravnimi enotami po državi. Ob četrtkih tako ni uradnih ur, ob petkih pa se končajo že ob enih. Kot nam je takrat pojasnil Slobodan Vuk, predsednik sindikata UE Linhartova, so delovnik skrčili na zahtevo zaposlenih zaradi volitev v evropski parlament in istočasnih referendumov. V času volitev uradniki namreč opravljajo tudi delo volilnih tajnikov in namestnikov volilnih komisij. »Da so lahko pridobili nove tajnike oziroma namestnike volilnih komisij z območja UE Ljubljana, je bil pogoj, da se ukine dvoizmensko delo in tako omogoči zaposlenim na okencih, ki so opravljali delo v izmenah, sodelovanje v volilnih opravilih,« je prehod na enoizmensko delo pojasnil sindikalist. Pri tem je še dodal, da so zaposleni že dolgo opozarjali na potrebo po prehodu na enoizmensko delo.
Kaj je ponudila vlada?
V časniku Večer so neuradno pridobili stavkovni sporazum. V njem naj bi med drugim pisalo, da se bo v dveh tednih po podpisu dogovora izoblikovala posebna delovna skupina, ki bo pripravila kriterije za izplačilo delovne uspešnosti. V skupini bodo predstavniki ministrstva za javno upravo, predstavniki sindikatov ter načelniki upravnih enot. Dodatki za delovno uspešnost naj bi bili izplačani že z julijsko plačo. Po poročanju časnika bodo dodatek dobili tudi zaposleni v podpornih in spremljajočih skupinah, med drugim tudi tisti, ki sodijo v najnižjo plačno skupino J, kjer se plača giblje okoli minimalne.
Plačan bo tudi vsak stavkovni dan vse od začetka stavke 13. marca. Vlada sicer še vedno vztraja pri stališču, da bodo nesorazmerja sistemsko odpravljena s plačno reformo. V okviru sporazuma pa predlagajo dve novi delovni mesti, in sicer referent in višji referent upravne enote, ki bi ob reformi imela za tri oziroma štiri plačne razrede višjo izhodiščno plačo. V stavkovnih zahtevah so med drugim zahtevali zvišanje za sedem plačnih razredov in izplačilo blagajniškega dodatka. »Sprejeta rešitev predstavlja kompromis med našimi izhodišči in dosedanjimi ponudbami z vladne strani,« je povedal sindikalist Stanković, ki ni hotel komentirati podrobnosti sporazuma.