Do 500 evrov kazni, če ne nosite majice, 600 evrov kazni, če se po mestu sprehajate v kopalkah, in 700 evrov kazni, če na javnih površinah iz nahrbtnika vzamete sendvič z mortadelo in plastenko s pijačo. Tako so se občinske oblasti na hrvaškem otoku Hvaru odločile disciplinirati neprimerno vedenje turistov. V večjih slovenskih turističnih središčih turista kaj takšnega ne more doleteti. Najbližje Hvaru je morda le Bled, kjer turiste ob izkrcanju na Blejski otok opozorijo, da v kopalkah niso dobrodošli. V takem primeru jih namreč lahko oglobijo za 200 evrov.
V praksi jim ni treba izrekati glob
Vršilec dolžnosti direktorja Turizma Bled in svetovalec župana Matjaž Berčon pojasnjuje, da velja prepoved kopanja, sprehajanja in zadrževanja v kopalkah na Blejskem otoku in v parkovnem priobalnem pasu Blejskega jezera v območju od Grajskega kopališča do Grand hotela Toplice. Razen seveda na za to posebej določenih mestih, ki jih določi upravljalec zemljišč. V praksi z 200 evri globe, kot je zapisano v blejskem odloku o javnem redu in miru, na območju med hotelom Toplice in Grajskim kopališčem še nikogar niso kaznovali, saj bi za nadzor množice turistov, ki se v teh dneh sprehajajo okoli jezera, potrebovali dodatnega redarja. Ob Blejskem otoku je občina skupaj z upravljalcem otoka namestila plavajoče ploščadi, na katerih si lahko odpočijejo tisti, ki na otok priplavajo. Če se odpravijo v kopalkah navzgor po stopnišču proti cerkvi, pa jih po Berčonovih besedah tako pletnarji kot otoški reditelji prijazno opomnijo, da to brez oblačil ni dovoljeno, kar po Berčonovem opažanju obiskovalci upoštevajo. Na Bledu pa se povsem brez skrbi lahko usedete na klopco ob jezeru in pomalicate iz nahrbtnika. Sprva so sicer z omenjenim odlokom nameravali z zelenic, ki jih ureja občina, preganjati obiskovalce, ki so nanje sedli ali legli, češ da je klopic, kjer to lahko storijo, dovolj. A kot pravi Berčon, to v dneh, ko na Bledu vlada gneča obiskovalcev, ne drži več. Klopic je premalo, utrujenih obiskovalcev, ki se odpočijejo na travi, pa ne preganjajo, če le ne uničujejo okolja, še dodaja Berčon.
Turisti ponoči spijo
V Bohinju nimajo posebnih pravil v zvezi z oblačenjem oziroma prehranjevanjem. Tako je v teh dneh mogoče tudi nekoliko dlje od obale Bohinjskega jezera ali Save Bohinjke srečati obiskovalce, ki se sprehajajo v kopalkah. Nekateri to počnejo zaradi bližine svojih počitniških nastanitev, drugi zato, ker jim je vroče, nikogar pa nihče ne preganja, zagotavlja župan občine Bohinj Franc Kramar. Podobno tudi sončenje brez zgornjega dela kopalk ali na severnem delu obale jezera celo brez njih ni prepovedano. Kopalci lahko v nasprotju z obiskovalci Hvara na plažo ali kam drugam odnesejo tudi svojo malico in jo v miru zaužijejo na prostem. Le ognja zaradi lege v Triglavskem narodnem parku ne smejo zakuriti, da bi si pripravili obrok, saj to po zakonu o Triglavskem narodnem parku spada med prekrške, za katere posameznika kaznujejo s 100 do 1000 evri globe.
»Odsotnost omenjenih pravil, ki so jih uvedli v nekaterih turističnih krajih, si v Bohinju lahko privoščimo, ker imamo posebno vrsto obiskovalcev. Ti so čez dan dejavni – plavajo, hodijo v hribe, kolesarijo… Zvečer in ponoči, ko imajo drugod v turističnih krajih težave z razgrajaškimi zabavljači, pa počivajo, da si naberejo dovolj moči za dejavnosti prihodnji dan,« značilnosti bohinjskih turistov opisuje Kramar.
Brisačarjev ne preganjajo, niso pa zaželeni
Na Obali so turisti lahko še nekoliko bolj brezskrbni, njihove svobodne volje glede prehranjevanja in pokritosti kože z oblačili na javnih mestih uradno ne more nihče preganjati. Pod kipom Tartinija v Piranu, ob izolskem svetilniku ali na stopnicah Pretorske palače v Kopru brez skrbi pomalicate hrano iz nahrbtnika, tudi tako imenovanih brisačarjev oziroma tistih, ki že navsezgodaj na plaži rezervirajo svoj prostor z razgrnitvijo brisače, nihče ne preganja. »V občini Izola nimamo takih določil v nobenem odloku, zaradi česar nimamo podlage za izrekanje glob. Za zdaj tudi ne opažamo potrebe po uvedbi sankcij za sprehajalce in tiste, ki jedo svojo od doma ali iz trgovine prineseno hrano,« zagotavlja Luca Stančič Kodarin z izolske občine. Podobno opažajo v Piranu. Občinska sodelavka za odnose z javnostjo Slavica Turcakov pojasnjuje, da pravil nimajo in da jih tudi ne nameravajo uvajati, saj tudi pritožb, povezanih z razgaljenostjo oseb na javnih mestih, ne dobivajo.
Turisti zasedajo pločnike in prehode
Tudi v Ljubljani ni omejitev. »Posebnega odloka v Ljubljani nimamo. Tudi ne zaznavamo potrebe, ker večjih kršitev ni,« pojasnjuje Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, in pravi, da je Ljubljana v tem pogledu drugačna od poletnih počitniških ciljev. »Gre za prestolnico z veliko kulturne dediščine, kar turisti v Ljubljani na splošno spoštujejo. V Ljubljani neprimernega vedenja turistov ne zaznavamo množično. Če so, so zelo redki primeri in bolj v nočnih urah,« Stuškova pojasnjuje, da razmere niso problematične. Ob tem pa vendarle opozori na težavo: posebno v poletnih mesecih večje skupine turistov zasedejo večino prehoda in se mimoidočim ne umaknejo. Čeprav jih na to opozarjajo vodniki, pa Stuškova meni, da bi se gostje tega lahko sami zavedali že zaradi vljudnosti in spoštovanja do drugih ljudi.
