»Za Maribor ne vemo, ali letala tam sploh pristajajo, Ljubljana pa je obrobno letališče, primerljivo z avstrijskim Gradcem ali hrvaškim Puljem. Sram me je povedati, da se ne spomnim, kdaj sem nazadnje letel iz Ljubljane, saj od tod nimam kam odpotovati. Osebno praviloma letim iz Benetk ali iz Milana. Dunaj je zame že skoraj predaleč, v zadnjem času so vse bolj zanimive tudi letalske povezave iz Zagreba,« ugotavlja Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama, ki je imela lani več kot milijon obiskovalcev, od tega 700.000 samo v jami.
In s katerim prevoznim sredstvom so turisti pripotovali v Postojno? »Več kot 55 odstotkov z letalom, vendar jih je vsaj 90 odstotkov priletelo in odletelo s katerega od letališč zunaj Slovenije, največkrat iz Hrvaške, Italije ali Avstrije. K nam so prišli le na eno ali dvodnevno potovanje. Slovenija ni domicilna država, kamor so prileteli in iz katere odletijo, zato veliko letalskih gostov k nam pripeljejo hrvaške turistične agencije,« slovensko turistično stvarnost predstavi Batagelj in opozori tudi na izrazit osip gostov iz Azije. Postojno je zadnja leta obiskovalo največ Japoncev in Korejcev, ki ne potrebujejo vizuma za vstop v države Evropske unije. »Žal Evropa zaradi begunske krize v očeh Azijca postaja nevarna celina. Število gostov iz Azije nam je v Postojnski jami lani strahovito upadlo, za 30 do 35 odstotkov. Skoraj prepričan sem, da se bo upad nadaljeval tudi letos,« je črnogled Batagelj.
Kitajci v desetih dneh obiščejo do osem držav
Družba Sava Turizem predstavlja skoraj tretjino slovenskega turizma. Kritični toni prihajajo tudi od tam. »Dostopnost države je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na odločitev turista o obisku. Za pravi preboj slovenskega turizma na ključnih evropskih in čezmorskih trgih je neposrednih letalskih povezav bistveno premalo,« sta prepričana direktorica prodaje Metka Erjavec Granov in njen pomočnik Matjaž Žnidaršič. Spomnita, da Sloveniji po indeksu turistične konkurenčnosti, ki ga izračunava Svetovni gospodarski forum, prav letalska infrastruktura znižuje konkurenčnost v turizmu. Po tem kriteriju smo med 141 državami sveta na 82. mestu, od leta 2011 smo celo nazadovali za osem mest.
V Savi Turizem opozarjajo, da so imela vsa večja letališča na območju nekdanje Jugoslavije v letu 2016 več potnikov kot leto prej, izjema je le eno – ljubljansko. »Največja rast števila potnikov je bila v Dubrovniku, sledi mu splitsko letališče. Prepričljivo desetletno rast ima tudi letališče v Zadru. Poglaviten razlog je prihod več nizkocenovnih letalskih prevoznikov – predvsem Ryanaira, ki je tam vzpostavil eno od svojih vozlišč. Tudi nizkocenovni letalski prevoznik EasyJet v prihajajoči turistični sezoni uvaja na Hrvaškem sedem novih letalskih povezav. S tem bo imel 40 linij, ki Hrvaško povezujejo s šestimi evropskimi državami,« v Savi Turizem pogledujejo čez mejo in dodajajo, da skoraj polovica njihovih gostov na Bled prispe z letalom, v panonskih termah je ta delež desetodstoten.
Termalni gostje prihajajo na letališča Dunaj, Zagreb, Gradec in Ljubljana, blejski pa Ljubljana, Benetke, Zagreb in Dunaj, pozimi celo prek Salzburga. »Gostje, ki prihajajo na primer z Bližnjega vzhoda, opozarjajo, da Slovenija ni dovolj prepoznavna, in povedo, da so tudi letalske povezave z njo zelo slabe in posledično tudi zelo drage. Neposrednih letov ni, prestopati morajo v Parizu, Istanbulu ali Münchnu. Ponekod morajo na letalo za Ljubljano čakati celo pet ur. To je velika težava, sploh če imajo možnost izbrati državo, do katere je na voljo direkten polet,« so kritični v Savi Turizem.
Kompas je z naskokom največja turistična agencija v Sloveniji, ki k nam vozi tuje turiste, ne le Slovence v tujino. V Slovenijo pripelje dvakrat toliko turistov, kot jih iz nje odpelje. Na letni ravni gre za več kot 100.000 tujih obiskovalcev, od tega jih je približno 65 odstotkov iz Evrope. Največ njihovih ameriških gostov pristane v Benetkah, na Dunaju, v Zagrebu, celo v Beogradu. Ali je to slabo za slovenski turizem, vprašamo Tatjano Juriševič, predsednico uprave Kompasa. »Turisti iz čezmorskih držav niso toliko občutljivi za to, kam priletijo. Kitajci, na primer, letijo v Budimpešto, Slovenija jim kljub temu še vedno lahko proda turo, ki se začne in konča v Budimpešti. Turisti iz azijskih držav priletijo tudi v Zagreb. Velikokrat te goste k nam pripeljejo hrvaške, albanske in druge evropske agencije. Priletijo lahko v eno od mest na Balkanu ali v Evropi in končajo turo v Sloveniji. Vse to je dobro tudi za nas, saj čezmorski potniki nikoli ne pridejo samo v eno državo. Kitajski gostje jih v sedmih do desetih dneh obiščejo od šest do osem,« pojasnjuje Juriševičeva.
Gorazd Skrt, dolgoletni vodja Slovenske turistične organizacije v Milanu, od začetka tega leta pa lastnik podjetja Lovely Trips, ki med drugim skrbi za promocijo slovenskega turizma v Italiji, meni, da je to, da večina letalskih gostov pride na Hrvaško in jim je Slovenija le dodatna popestritev programa, posledica večjega slovesa, ki ga ima Hrvaška na oddaljenih trgih, in tudi boljših letalskih povezav. »Sam sicer na to gledam kot na priložnost. Gre za neke vrste sobivanje; tudi hrvaške agencije so zainteresirane za to, da svojim gostom pokažejo slovenske znamenitosti, saj s tem zaslužijo. Del denarja pa vendarle ostane tudi v Sloveniji. Morda lahko te goste ob prvem obisku prepričamo, da pridejo naslednjič k nam za več časa,« upa Skrt. Prvi mož Postojnske jame Batagelj v zvezi s tem poudarja, da niti Slovenija niti Hrvaška nista tako močni, da bi lahko vsaka zase animirali neevropskega gosta, zato morata po njegovem mnenju pri privabljanju gostov sodelovati brez vsakršnega ljubosumja.
Slabe letalske povezave priklicale GoOpti
Gostje iz Italije v Slovenijo z avtomobilom pripotujejo iz Milana, Bologne, Riminija, izlete z avtobusnim prevozom organizirajo tudi iz Firenc. »Približno pet ur vožnje je sprejemljiva meja, več ne, zato Italijani velikokrat potarnajo, da bi prišli k nam, pa je z avtomobilom predaleč. Tako izgubljamo goste, ki so od nas oddaljeni več kot petsto kilometrov,« svari Gorazd Skrt. Po njegovem mnenju bi klavrno dostopnost Slovenije lahko občutno izboljšala že železniška povezava Benetk in Ljubljane, saj je do Benetk z modernimi italijanskimi hitrimi vlaki mogoče zelo udobno potovati.
Prav zaradi slabe letalske povezanosti Slovenije je pred dobrimi petimi leti nastalo podjetje GoOpti, ki s kombiji zagotavlja poceni prevoze do bližnjih letališč. Direktor Marko Guček se takole spominja poslovnih začetkov: »Leta 2008 smo začeli prodajati letalske vozovnice za poslovna potovanja. Mislim, da je bil to ravno pravšnji trenutek, saj so takrat začela podjetja varčevati. Prej niso. Potem so z našo pomočjo začeli zniževati stroške poslovnih potovanj. Predlagali smo, naj gredo na letališče v Zagreb, Trst ali Benetke, če hočejo še bolj varčevati. Kdor je zasebno potoval, je to že takrat počel s tujih letališč.« Ker pa se je pojavila težava, kako priti do njih, je nastala družba GoOpti, ki je od ustanovitve na okoliška letališča zvozila že skoraj pol milijona Slovencev, skupaj 755.000 potnikov, največ v Benetke. Na drugem mestu je Brnik, kamor odpeljejo tudi veliko Zagrebčanov, Italijanov in Avstrijcev.
Pomembna odskočna deska Slovencev za letenje je tudi Trst, ki mu vse bolj diha za ovratnik Zagreb. »Je milijonsko mesto z norim turističnim zaledjem v poletnem času, zato bo lažje rasel, in vsak letalski prevoznik, ki bo izbiral med Zagrebom in Ljubljano, se bo odločil za Zagreb. Naši sploh ne morejo veliko narediti,« je prepričan Guček, ki opozarja tudi na hiter razvoj letališča v Pulju. »Bolj se razvija kot Brnik, vendar samo v poletnih mesecih. Na Hrvaškem delajo pri razvoju turizma prave korake. Najprej so uredili kampe in hotele, zdaj temu počasi sledijo letala,« ugotavlja Marko Guček.
Hkrati pravi, da je po Evropi veliko mest, po velikosti primerljivih z Ljubljano, ki sploh nimajo letališča. »Torino ima 700.000 prebivalcev in ima letališče, ki je podobno veliko kot Brnik. Mnoga mesta s 300.000 prebivalci sploh nimajo letališča, zato se morajo ljudje voziti dve do tri ure stran. Brnik bi lahko promet morda podvojil, a bi bil še zmeraj majhno letališče. Zato turističnim delavcem nenehno ponavljam: povejte, da nimamo samo enega letališča, da so blizu še Zagreb, Benetke, Trst, Gradec…, ki omogočajo ogled Slovenije in tudi zanimivosti v soseščini.«
Nizkocenovni cestni prevoznik GoOpti ima veliko dela s prevozi Slovencev na letališča v okoliških državah. Ali slovenski turizem s tem izgublja? »S servisom GoOpti kvečjemu pridobivamo, saj imajo tuji gostje možnost do nas priti prek povezav z letališči sosednjih držav. Slovenski turizem ne izgublja zaradi GoOptija, ampak zaradi slabih letalskih povezav,« menijo v Savi Turizem. Gorazd Skrt pa pravi, da imamo glede na skromne letalske povezave še srečo, da je mogoče Slovenijo zaradi njene posrečene geografske lege obiskati vsaj z uporabo drugih letališč. »Vendar z njimi ne moremo nadomestiti izpada, ki ga doživljamo zaradi letalske nepovezanosti Slovenije. Kolikokrat sem doživel, da Italijani celo tržaškega letališča psihološko ne dojemajo kot vstopne točke v Slovenijo.«
Po mnenju Marjana Batagelja politika letalskih povezav ne more biti samo stvar turizma, ampak mora biti stvar prometne strategije vse Slovenije: »Na Hrvaškem se ob Zagrebu hitro razvijajo letališča Osijek, Reka, Pulj, Zadar, Split, Dubrovnik… Rastejo pa zato, ker turizem gradijo na letalskih gostih.«
Hrvati so nam speljali tudi Emirates
Da bi bilo tako tudi pri nas, si želi Janez Krašnja, vodja službe letaliških storitev na Aerodromu Ljubljana, ki poskuša na Brnik zvabiti čim več letalskih prevoznikov. Trenutno tam pristajajo letala osmih letalskih družb, v začetku aprila bo začela do Amsterdama leteti nizozemska Transavia, vrača se tudi finski Finnair, ki leti samo poleti, z njim pa k nam prihajajo tudi japonski gostje.
»Upam, da bomo do konca leta pritegnili še kakšnega novega prevoznika, pogovarjamo se s številnimi. Med drugim smo si prizadevali, da bi na Brnik letela letalska družba Emirates. Bili smo precej optimistični, sestali smo se z ožjim vodstvom prevoznika, predstavili argumente za vzpostavitev redne letalske povezave med Dubajem in Ljubljano, bili v delegaciji z ministrom Zdravkom Počivalškom v Dubaju, skupaj z državo smo ponudili letenje v peti svobodi, kar pomeni, da bi lahko Emirates, če bi pristajal na ljubljanskem letališču, letel tudi naprej, na primer v ZDA. S tem bi si zmanjšal tveganje za nerentabilne lete. Pripomogli smo tudi k prepoznavnosti naše širše regije, a so se odločili za Zagreb,« razočaran ugotavlja Krašnja in upa, da se bo družba Emirates v naslednjem krogu širitve mreže letov odločila tudi za letenje v Slovenijo.
Ljubljansko letališče je lani oskrbelo 1,4 milijona potnikov ali 2,3 odstotka manj kot leto prej (na svetovni ravni je bila rast števila letalskih potnikov v letu 2016 šestodstotna), ko je imelo desetodstotno rast. »V letu 2015 smo rasli hitreje kot Benetke, Gradec, Trst, Zagreb in vsa druga letališča v regiji. Lani pa je prišlo do spremembe lastništva v Adrii Airways (končala je v lasti investicijskega sklada 4K Invest s sedežem v Luksemburgu, op. a.) in prestrukturiranja njenih letov; imeli so šest odstotkov manj letov in deset odstotkov manj potnikov, tuji prevozniki pa 12 odstotkov več letov in 13 odstotkov več potnikov. V letu 2016 smo imeli na našem letališču 23.212 letov, od tega jih je 65 odstotkov ustvarila Adria, delež njenih potnikov pa je bil 61-odstoten. Adriin obseg prometa torej še vedno zelo vpliva na obseg prometa celotnega letališča. Prek našega letališča jugovzhodno Evropo še zmeraj povezuje s severozahodno. Na njenih letalih niso samo potniki, ki letijo v Slovenijo ali iz nje, ampak tudi potniki med Balkanom in zahodno Evropo, ki jih brez Adrie na našem letališču gotovo ne bi videli,« nam je razmere na Brniku predstavil Janez Krašnja.
Strinja se, da bi bilo dobrodošlo, če bi imela Slovenija več neposrednih letalskih povezav. »Vendar si je treba naliti čistega vina in se vprašati, kaj moramo narediti, da bi to dosegli. Vloga letališča je tu zelo omejena. Tudi če imamo odlično infrastrukturo in super cene letaliških storitev, se letalski prevozniki zgolj zaradi tega ne bodo odločili za letenje k nam. Ključne so (še posebej za nizkocenovne prevoznike) prepoznavnost države, njena turistična ponudba in turistična promocija v tujini. In ker so trenutno druge države pri tem uspešnejše kot mi, se potniški tokovi usmerjajo k njim,« pripoveduje Krašnja.
Po njegovem mnenju bi se morala Slovenija odločiti, na katerih trgih bo državo promovirala tudi z letalskega vidika. »Osredotočiti bi se morala na nekaj ključnih trgov in tam vložiti denar v dodatno promocijo države, h kateri pomembno pripomorejo tudi uspešni športniki, osebe na pomembnih funkcijah ali druge javne in prepoznavne osebe, kot sta denimo predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin in prva dama ZDA Melania Trump. Je pa res, da ni mogoče pričakovati, da bo začel neki prevoznik v Ljubljano leteti samo zaradi njih. V primeru Melanie Trump smo to že preverili pri večjih ameriških prevoznikih. Po Trumpovi zmagi smo nagovorili tri, eden je tržni potencial ocenil kot premajhen, dva se sploh nista odzvala. Te stvari lahko pomagajo, niso pa ključne za privabljanje tujih letalskih prevoznikov,« pojasni Krašnja.
Na Brniku si želijo, da bi več prebivalcev Slovenije potovalo z njihovega letališča. »Ocena iz leta 2013 kaže, da jih s tujih letališč vsako leto odleti okrog 200.000. Po drugi strani tudi veliko ljudi z avstrijske Koroške, Italije in Hrvaške Ljubljano izbere kot svoje odhodno letališče. Ocenili smo, da sicer več Slovencev leti z italijanskih letališč kot Italijanov z Brnika, bilanca z Avstrijo in Hrvaško pa je po naši oceni pozitivna – več Avstrijcev in Hrvatov leti iz Slovenije kot Slovencev iz Avstrije in Hrvaške. To je tudi posledica dejstva, da je Istranom priročnejša Ljubljana kot Zagreb in da celovškemu letališču že vrsto let upada promet. Lani je oskrbelo manj kot 300.000 potnikov,« nam je povedal Janez Krašnja.
Popolna polomija turistične strategije 2012
Slovenija je leta 2012 v turistični strategiji med drugim zapisala, da bomo imeli do konca leta 2016 vsako leto deset novih letalskih povezav in po dva dodatna čarterja na leto. In kje smo danes? »Na italijanskem trgu imamo pet čarterskih povezav Neaplja, Palerma in Catanie z Ljubljano, ki jih organizira HIT iz Nove Gorice. Torej smo zelo daleč od začrtanih ciljev,« odgovarja Gorazd Skrt.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je pristojen tudi za turizem, polomije s turistično strategijo iz leta 2012 ne zanika. »V njej smo imeli tudi zapisano, da bomo povečali znesek denarja za promocijo, pa smo ga z ZUJF prepolovili. Iz tiste strategije ne moremo izhajati, ker ničesar nismo uresničili. Zdaj se lotevamo nove in vsa glavna jedra iz stare prenašamo vanjo. Promocijski denar za slovenski turizem smo že povečali za sto odstotkov, na več kot 12 milijonov evrov, in znotraj tega sodelujemo tudi z vsemi, ki imajo kakršnekoli ideje glede novih letalskih povezav. Naš cilj je povečati letalsko povezanost Slovenije, vendar ne bomo financirali nikogar, da bo letel k nam. Bomo pa izdatno vlagali v promocijo tam, kamor se bo letelo,« obljublja minister, ki se ne strinja z oceno, da nas prehitevajo vsa hrvaška letališča, celo manjša, kot so Osijek, Reka, Pulj, Zadar…
»Je pa res, da nismo naredili dovolj, da bi izboljšali letalsko povezanost Slovenije. Toda naredili smo veliko stvar – nismo pustili propasti našega nacionalnega prevoznika. Pustimo zdaj vprašanje, v kakšni kondiciji je trenutno, smo pa s tem, ko smo ga ohranili, ugotovili, da je to veliko ceneje, kot če bi letalskega prevoznika ustanavljali na novo,« meni minister Počivalšek.
Minister upa, da bo zaživelo tudi mariborsko letališče, ki so ga nedavno kupili Kitajci. »Od kitajskega lastništva si obetamo to, da bomo vzpostavili vsaj čarterske povezave Maribora s Kitajsko, če že ne ene redne linije, saj so Kitajci po številu ljudi, ki potujejo v tujino, pred tremi leti prehiteli Nemce,« pravi Počivalšek. Rešitev vidi v dveh smereh: da bi to storili neposredno ali s podaljšanjem letalske povezave iz Kitajske do Prage naprej v Slovenijo. »O tem smo se že pogovarjali tako s Kitajci kot tudi s kolegi s češkega ministrstva za turizem,« je potrdil minister.
In kakšni so odzivi na načrtovano oživitev mariborskega letališča? »Upam, da jim bo uspelo, a bo težko. Maribor je majhno mesto, zaledje je skromno, turistični potencial slab,« ocenjuje Marko Guček, v Savi Turizem pa opažajo: »Kriza mariborskega letališča se je še poglobila. Rednih linij po poskusu z Adrio Airways in Londonom ni, napovedana povezava do Düsseldorfa z Express Airways je bila fiasko, veliko manj je bilo lani tudi čarterskih letov. Zaradi vsega tega sklepamo, da nekaj delamo zelo narobe in da nam morda v tej panogi primanjkuje znanja.«
