Na vprašanje, ali država računa, da bomo s prodajo NLB v dveh fazah iztržili več, ekonomist Marko Jaklič odgovarja: »Ni mi povsem jasno, zakaj NLB prodajamo v dveh delih, zagotovo pa pri tem ne gre za prodajo nekemu strategu. Banko bi bilo bolje prodati strateškemu lastniku, ne pa portfeljsko. Bodočim kupcem tudi ne dajemo pravih signalov v smislu, da država ne bo tako zelo aktivna v lastništvu banke. In še: pri razpršeni prodaji so višji tudi stroški.« Ker država za odloženo prodajo banke zdaj potrebuje še dovoljenje evropske komisije, po Jakličevem mnenju s tem spušča še en signal, in to je signal neresnosti.
»Predvsem mi ni jasno, kaj želi država sploh doseči in ali morda računa, da bodo čez eno leto iztržili tudi višje cene. Tudi pri bankah so cene na borzah razmeroma visoke. Nekateri analitiki za prihodnje leto, pa tudi za leto 2019, namreč že napovedujejo, da bo na ameriških borzah balon počil. Lahko se torej zgodi, da bodo borzni indeksi v roku enega leta padli, zato je zdaj čas za prodajo NLB oziroma v tem srednjeročnem obdobju,« zatrjuje Jaklič.
Spomnimo, da so sredi marca predstavniki NLB in SDH potencialne vlagatelje za nakup 75-odstotnega deleža iskali v londonskem Cityju in v nekaterih najpomembnejših finančnih središčih na vzhodni obali ZDA, v New Yorku in Bostonu. Zanimalo nas je, ali bi lahko potencialne kupce iskali v drugih predelih sveta, na primer v Aziji ali Rusiji. Po Jakličevem mnenju jim je »road show« v Londonu in ZDA zagotovo svetoval finančni svetovalec, torej Deutsche bank, ki ima v New Yorku izpostavo investicijskega bančništva. Zato verjame, da so predstavnikom NLB in SDH svetovali pravilno. Pa bodo z odloženo prodajo NLB finančni svetovalci tudi več zaslužili? »Tega niti ne vem, res pa je, da ne razumem vladnih argumentov. Predvsem pa bo šla banka dvakrat v prodajo in to zagotovo poveča stroške,« pravi Jaklič.
Boljša bi bila prodaja v enem kosu
Ekonomist Sašo Polanec se z Jakličem, sicer kolegom z ljubljanske ekonomske fakultete, strinja v oceni, da s prodajo banke v dveh fazah država ne bo iztržila višje cene. »Kupci so negotovi glede tega, ali jim bo uspelo v drugi fazi pridobiti delež. Mislim, da je bolje, da se banka prodaja v enem kosu. Že v preteklosti so namreč te omejitve pri lastniških deležih, na primer pri 25 odstotkih, vedno negativno vplivale na prevzemne premije. Zato tudi ne verjamem, da bomo iztržili več,« pravi Polanec. Po njegovem mnenju je daljši čas pri prodaji morda bolj ustrezen. »To pomeni, da je na voljo več časa za iskanje boljšega kupca oziroma da lahko kupci več časa pregledujejo banko,« pojasnjuje. Vendar opozarja, da so zdaj razmere za banko ugodnejše in da bi dobri poslovni rezultati NLB kupce lažje prepričali o nakupu deleža.
»Vsako tovrstno odlašanje s prodajo vlagatelje odvrača, ker vnaša dvom o predvidljivosti. Ker država pri tem okleva, je to zagotovo slabo za državne obveznice za financiranje dolga. Če bi kupci dolga verjeli, da bo s to odloženo prodajo verjetnost vplačila dolga višja, potem bi morala država prepričati vse te »obvezničarje«, da je takšna poteza dejansko najučinkovitejša in da ne gre za politično mešetarjenje oziroma za poskus odlašanja zmanjšanja vpliva države v banki,« še pravi ekonomist Sašo Polanec.
