Iz dostopnih podatkov o poslovanju NLB je razbrati, da je kapitalska ustreznost NLB vsaj pet odstotnih točk previsoka. Vsak odstotek pomeni 100 milijonov evrov. Pri vplačilu 1,1 milijarde evrov kapitala v banko je tega vsaj polovico preveč in tega noben investitor ne bo plačal, kar se je pokazalo tudi v primeru Nove KBM, je dejal Hazabent, ki je v NLB deloval od jeseni 1999, vmes kot član uprave, nazadnje kot njen svetovalec.
Dobiček iz poslovanja NLB pada, torej izhaja iz ukinjanja previsoko oblikovanih rezervacij. Če je ob prenosu nastala izguba 500 milijonov evrov, je sanacija NLB ob vplačilu 1,1 milijarde evrov ocenjena na 1,6 milijarde evrov, to je milijardo preveč, je orisal.
»Nesmiselno je bilo tudi, da je država takrat to vplačala v gotovini, ki sedaj leži na računu banke ali pri Evropski centralni banki z negativnimi obrestmi. Banka je potrebovala prevzem obsega slabih terjatev, saj likvidnostnih težav ni imela,« je menil.
»V vsebino predlogov se nisem spuščal«
Hazabent je večkrat poudaril, da je bil kot član uprave NLB od sredine 2002 do sredine 2007 odgovoren za področje finančnih trgov. Bil je tudi član kreditnega odbora, a se je po njegovih besedah odločal na osnovi predlogov, ki sta jih je dala oddelek za tveganje in komerciala.
»V vsebino predlogov, ki jih je bilo vsak teden 50, 70, se nisem spuščal, saj to ni bila moja dolžnost,« je dejal in dodal: »Moja dolžnost je bila, da pogledam, ali je boniteta podjetja ustrezna in kakšna je komercialna obrazložitev projekta - če je bil posel korekten, zavarovanja primerna, sem glasoval za. Ni pa bila moja obveznost, da detajlno pregledujem bilance in podatke, saj so se s tem ukvarjali drugi v tem procesu.«
