Ob reševanju svojega utopljenca vsa njihova vodstva, ki ga rešujejo, poudarjajo, da bodo dobavitelji Agrokorjevih firm sodelovali pri reševanju tako, da bodo polnili njegove police.
Kaj to pomeni? Slovenci bodo še naprej drveli v Mercator, kupovali robo, ki jo bodo dobavljali slovenski dobavitelji, in tako polnili blagajno svojega najljubšega soseda. Izkupiček bo šel po ovinkih za reševanje potopljenega Agrokorja. Še huje pa bo tole: slovenski dobavitelji bodo vedno dlje čakali na plačilo dobavljenega blaga in zato ne bodo mogli ustvarjati svojega dohodka, plačevati davkov slovenski državi ter plač svojim delavcem, zašli bodo v finančne težave in najemali drage kredite, ki jih bodo priskrbeli hrvaški reševalci Agrokorja. Slovenci bodo kredite neumorno plačevali, saj nas vsi poznajo kot delaven in ubogljiv narod.
Reševalci Agrokorja in naša vodstva trdijo, da zaveze pri prevzemu Mercatorja tega ne dovoljujejo. Aja? Katero obljubo pa so sosedje držali doslej? Samo poglejte, kaj so nam vse obljubili, da smo jim dovolili vstop v Evropo, zdaj pa se delajo nevedne.
Ali bomo res tako neumni, da bomo spet nasedli? Kdo bo prevzel odgovornost, ko bomo reševali slovenske dobavitelje, ko bodo ti ugotovili, da so ostali brez plačila dostavljenega blaga? In to ne v majhnih vsotah. Banke, ki bodo dajale še naprej posojila za reševanje Agrokorja, bodo hotele imeti trdna jamstva za vračilo posojil, dolžnik pa jih bo vračal edino z denarjem, ki ga bo dobil od prodane robe v svojih trgovinah. Dobavitelji pa bodo tako morali radi ali neradi počakati s plačilom dobavljene robe, sicer bo sledila grožnja z odpovedjo pogodb in mukotrpno terjanje dolga prek hrvaških sodišč, katerih delo pa že poznamo, ko gre za terjanje dolgov našim bankam, ki so jih dajale hrvaškim firmam. Znane so številke, koliko slovenskih delavcev je odvisnih od dobav Mercatorju. Si bo mala Slovenija še te nakopala na glavo in jih reševala? Da bodo predvideno operacijo čim lažje speljali, so izvedli tudi zamenjavo vodstva Mercatorja. Banke so nestrpne, Mercator pa v svojih trgovinah ustvarja lepe zneske za vračilo velikih hrvaških dolgov.
In rešitev: takoj nehajmo kupovati v Mercatorju, saj imamo drugih trgovin dovolj. Ker prazen Mercator ne bo več koristen, bo hitro naprodaj, da bodo vsaj za lokale nekaj iztržili. Takrat ga moramo pa poceni kupiti, vendar dvomim, da bo naše modro vodstvo dovolj sposobno za to operacijo. In če ga bomo kupili nazaj, končno enkrat nastavimo sposobne kadre, da se bo tudi Mercator pobral in začel poslovati v dobro Slovencev. Akcija bo morala biti hitra in uspešna, ne pa tako kot pri gradnji drugega tira, kjer gre v glavnem in predvsem za to, kako se bodo nekateri dogovorili, koliko bo kdo vtaknil v svoj žep. Slovencem bo na koncu preostalo le to, da bomo hodili na britof gledat, koliko je komu uspelo nesti s seboj. Iz dosedanji izkušenj vemo, da to še nobenemu ni uspelo, pohlep pa jih na žalost še vedno obvladuje.
Anton Potočnik, Dobrova
