Sojenje dr. Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika decembra 2014, je tik pred koncem. Včeraj je sodnica Špela Koleta prebrala dopolnitev izvedenskega mnenja balističnega izvedenca Franca Sabliča, ki ni odstopil od za Noviča obremenjujočih ugotovitev. »Z verjetnostjo, ki meji že na gotovost, ocenjujem, da takšna kontaminacija rok in las, kot jo navaja obtoženi, praktično ni mogoča,« je sklenil. Sodnica je nato zavrnila vse do zdaj še »odprte« dokazne predloge zagovornikov in tožilke ter za sredo napovedala zaključne govore.
Pet ključnih točk
Kot je znano, Novič zanika, da bi bil on tisti, ki je 16. decembra 2014 na parkirišču pred restavracijo na Tbilisijski ulici ubil Jamnika z dvema streloma v glavo. Že nekaj časa se sojenje vrti okoli sledi streljanja, ki so jih našli na njem in njegovi jakni. Obtoženi se zagovarja, da je nekdaj, nazadnje kako leto pred umorom, streljal v strelskem klubu. Po izobrazbi doktor kemijskih znanosti je to počel v službene, raziskovalne namene, večkrat je s strelišča tudi vzel prazne tulce in jih dal v žep jakne. Ta naj bi se tako »okužila« z delci streljanja in ti naj bi na njej ostali vse do aretacije. Z nje naj bi prišli tudi na Novičeve roke in lase, s katerih so forenziki vzeli sledi 23 ur po umoru. S temi sledmi se je najprej ukvarjala Ester Ceket iz nacionalnega forenzičnega laboratorija in na podlagi njenih analiz je Sablič izdelal izvedensko mnenje, da so sledi streliva na Noviču in jakni enake sledem na tulcu s kraja umora. Pozneje so o tem povprašali tudi nemška izvedenca Axla Mantheia in dr. Edith Gebhart, ki pa sta zv nasprotju s Sabličem vendarle dopustila možnost kontaminacije. S tem so zdaj seznanili še Sabliča, ki pa vztraja pri svojem.
Svoje ugotovitve je strnil v pet točk. Prvič, na obtoženčevih rokah in laseh so našli značilne sledi streljanja. Drugič, našli so jih tudi na njegovi jakni, pri čemer je mogoče, da je nekaj delcev na njej ostalo s strelišča oziroma od takrat, ko je tulce nosil v žepih. Tretjič, značilni delci na rokah in laseh so enake elementne sestave kot delci s tulca s kraja umora – vendar Sablič ne more trditi, da izvirajo prav iz tega tulca. Gre za štiri kemijske elemente v različnih kombinacijah, enaka sestava je značilna za nekatera streliva proizvajalca S&B (takšen tulec so našli na kraju streljanja). Četrtič: značilni delci z jakne so enake sestave kot delci v najdenem tulcu. Čeprav nemška izvedenka meni, da gre za delce različnih tulcev in tudi slovenska dopušča to možnost, Sabličevih ugotovitev to ne spreminja.
In petič, kar je najbolj bistveno – vprašanje kontaminacije, na katero po Sabličevem mnenju Nemca nista dala poglobljenega odgovora. Kot je navedel, nemški laboratorij ne uporablja večstopenjske lestvice, kot velja za sodobno evropsko forenziko.
Nemka brez odgovora na bistveno vprašanje
Po besedah Axla Mantheia uporabljajo le tri možne odgovore: da, ne in lahko je/lahko ni. Gebhartovo pa so, kot navaja Sablič, vprašali le glede možnosti, da je bila jakna kontaminirana na strelišču (kar je seveda mogoče). Pri tem se je sklicevala zgolj na članke, ki so govorili o kontaminaciji v krajših časovnih obdobjih (urah, dnevih), ne pa po enem letu. Ni pa se, tako Sablič, opredelila do bistvenega vprašanja: kakšna je verjetnost, da bi nekdo v jakni streljal z različnimi kalibri in celo petimi orožji, potem to jakno nosil in nato po enem letu kontaminiral svoje roke in lase. »In to ravno z delci enake sestave, kot so v tulcu s kraja umora, samo z najmanjšimi delci po velikosti (ob tem, da večji hitreje odpadejo) in ravno s štirikomponentnim delcem, ki je najbolj karakterističen in ki so jih najmanj detektirali (enega na obtoženem, enega na umorjenem, tri na jakni in v tulcu na kraju dejanja),« je za obtoženega Noviča obremenilno končal Sablič.
