»Niti enega dokaza ni, ki bi potrjeval njegovo krivdo,« je po več kot šesturnem zaslišanju izvedencev zatrdil odvetnik Jože Hribernik in nato za svojega klienta dr. Milka Noviča, obtoženega umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika decembra predlani, predlagal odpravo pripora. Takšne predloge je obramba že doslej nizala kot po tekočem traku, a je bila vedno zavrnjena. Tokrat pa se je končalo drugače. »Predlogu za odpravo pripora se ugodi,« je sklenila sodnica Špela Koleta.

Njeno odločitev je pospremilo gromko ploskanje Novičevih podpornikov, ki sojenje že ves čas spremljajo, danes pa jih je bilo v sodni dvorani še posebno veliko. Novič se je najprej objel s svojimi tremi (solznimi) odvetniki, pozneje, ko je sodnica svojo odločitev utemeljila, pa tudi z drugim poslušalstvom. Potem sta ga paznika odpeljala v pripor na Povšetovo, kjer je domoval zadnji dve leti, da je vzel svoje stvari, nakar so ga izpustili.

Odločilno je bilo zaslišanje nemškega izvedenca za balistiko Axla Mantheia, ki je omajalo glavni dokaz tožilstva, sledi streljanja na obtoženčevih rokah, laseh in jakni. Če je slovenski izvedenec Franc Sablič ravno v tej točki Noviča obremenil, ga je Manthei razbremenil. Obtoženčev zagovor o tem, kako so se na njem našle sporne sledi, je ocenil kot verjeten.

Axla Mantheia s kriminalističnotehničnega inštituta bavarskega deželnega kriminalističnega urada so v nadaljevanju sojenja Milku Noviču podrobno izprašali o sledeh streljanja, ki so jih našli na obtoženčevi jakni, rokah in laseh. »Na rokah so bili zavarovani štirje delci, na laseh pa dva, to je zelo majhno število. Morda je imel pred odvzemom sledi na rokah več delcev, pa so bili odstranjeni, na primer s pranjem, lahko da so bile uporabljene rokavice. Možno pa je tudi, da so se delci nanj prenesli s kontaminacijo. Lahko bi jih na primer dobil v stiku z oboroženimi policisti ob aretaciji ali pa v policijskem avtomobilu,« je med drugim povedal izvedenec.

Na plašču še druge kovine

Novič se je zagovarjal, da je nekdaj, nazadnje kako leto pred umorom Janka Jamnika, streljal v strelskem klubu. Kot doktor kemije je to počel v službene, raziskovalne namene, večkrat je s strelišča tudi vzel prazne tulce in jih dal v žep jakne. Jakna, ki jo je odložil na strelišču, naj bi se tako »okužila« z delci streljanja in ti naj bi na njej ostali vse do aretacije. Z nje naj bi prišli tudi na Novičeve roke in potem na lase, s katerih so preiskovalci vzeli sledi 23 ur po umoru. Slovenski izvedenec za balistiko Franc Sablič takšni razlagi ni verjel in tudi danes je pri tem vztrajal. Že prej je povedal, da delci z jakne precej hitro odpadejo, še posebej če je iz gladkega poliestra. In še, da bi na njej izsledili delce še kakšne druge kovine, ne pa zgolj natanko tistih štirih, ki so jih našli tudi v tulcu naboja s kraja umora. Toda Manthei je zatrdil, da so dejansko našli tudi druge kovine. Prav tako se mu ni zdelo nič nenavadnega, da bi se sledi na jakni ohranile leto dni, četudi jo je lastnik ta čas nosil. »Delci na jakni izhajajo iz različnih vrst streliva in zelo verjetno niso s kraja kaznivega dejanja,« je sklenil.

Sledi nemško mnenje o krvnih sledovih

V izvedenskih mnenjih pa so še druge razlike. Za enega od delcev z Novičevih las so naši forenziki ugotovili, da povsem ustreza tistim iz usodnega tulca naboja, nemški pa ne. Nejasnosti v zvezi s tem bodo vsekakor morali še razčistiti, je opozorila sodnica. Nadalje, Sablič trdi, da je bil Jamnik ustreljen s polavtomatsko pištolo madžarskega proizvajalca tipa walther PP (ali PPK) kalibra 7,65, najverjetneje brez dušilca zvoka, o čemer Manthei tudi ni čisto prepričan. Sablič je kot najverjetnejši položaj strelca navedel napol klečeči položaj z rokami navzgor, kar je Nemec označil za le eno od številnih možnih variant. Slednji je navedel, da je šlo za strel z razdalje 10 centimetrov ali več, Sablič pa najmanj 20 do 25 centimetrov. Če bi bila strelna razdalja krajša, bi bila okoli rane vidna tako imenovana tetovaža, je povedal naš strokovnjak. Nemški pa je odvrnil, da te tetovaže morda niso našli zato, ker je bila ob pregledu rana zaradi zdravstvene oskrbe že očiščena.

Precejšen del nemškega izvedenskega mnenja sicer temelji na ugotovitvah Mantheieve kolegice, ki je delala kemično analizo delcev, in jo nameravajo še zaslišati. Prav tako bodo še enkrat zaslišali Ester Ceket, ki je takšno preiskavo naredila v našem forenzičnem laboratoriju. Sodišče pa čaka še na nemško izvedensko mnenje o krvnih sledovih. Z vsem tem se nameravajo ukvarjati na naslednji obravnavi 4. januarja, na katero Novič po skoraj dveh letih prvič ne bo prišel v spremstvu pravosodnih policistov.