Kolar-Celarčeva je zaradi zaskrbljenosti ob tem dogodku že 20. decembra pisala vodstvu največje bolnišnice in ga spodbudila k uvedbi izrednega nadzora, so pojasnili na ministrstvu. »Pri tem je opozorila, da je treba pri imenovanju članov komisije za izredni strokovni nadzor zagotoviti popolno stopnjo njihove neodvisnosti in integritete,« so poudarili. Dodali so še, da je v UKC Ljubljana že potekal obsežen upravni nadzor, ki je bolnišnici naložil popravljalne ukrepe tudi na področju organizacije.
Staršem pokojnega dečka so v UKC Ljubljana ponudili odškodnino. Medtem ko so predlog za razrešitev Rajka Kende s položaja strokovnega direktorja umaknili, v bolnišnici za zdaj vztrajajo pri ukrepu zoper zdravnika umrlega štirinajstletnika. Ta je dobil opomin pred odpovedjo, so nam potrdili danes. Omenjeni zdravnik je sicer že od začetka leta na bolniškem dopustu.
Kaj je drugače kot lani?
V UKC Ljubljana zatrjujejo, da so nekatere težave, na katere je opozorila analiza obravnave pokojnega otroka, že rešili. Tako so za vodjo službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki imenovali pediatra kardiologa Tomaža Podnarja. Potem ko je analiza pokazala na prešibek nadzor nad zahtevnejšimi bolniki in preobremenjenost medicinskih sester, njihovo število povečujejo, so zatrdili. Poleg tega pa so že vzpostavili boljše sodelovanje med zdravniki iz pediatrične kardiologije in drugimi, vključenimi v zdravljenje njihovih pacientov, zagotavljajo v največji bolnišnici.
»Organizacija dela na oddelku je boljša: imajo redne jutranje sestanke, redne vizite, po viziti skupne sestanke, kjer preučijo bolnike in se skupno pripravijo ter dogovorijo, kako bodo predstavili bolnike na kardiokirurškem ali aritmološkem konziliju. Jutranjega sestanka se udeležuje tudi glavna sestra, popoldanskega sestanka ob predaji službe pa popoldanska sestra. Enkrat na teden imajo skupni sestanek vseh zaposlenih. Pri reševanju kompleksnih bolnikov z motnjami srčnega ritma sodelujejo s specialisti kardiologi – aritmologi za odrasle,« so našteli.
Kenda: Kopač in Pfeiferjeva bi morala odstopiti
Rajko Kenda, ki so ga nameravali v bolnišnici sprva razrešiti, meni, da bi morala generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač in strokovna direktorica bolnišnice Marija Pfeifer odstopiti zaradi škode, ki sta jo zdravstvu po njegovem povzročila z nepotrebnim povzročanjem nemira med starši bolnih otrok in v širši javnosti. Zlasti je kritičen do vloge Pfeiferjeve. Dogajanje primerja z ravnanjem predsednika sodišča, ki bi odločil, da je nekdo kriv, še preden bi se postopek končal. »Svojih stališč nisem imel možnosti pojasniti. To pomeni, da je postopek tudi nelegalen in bo prišlo do novega.«
Zatrdil je, da dogajanja pri obravnavi dogajanja pred lansko smrtjo otroka ob zdravljenju v UKC Ljubljana v nobenem primeru ne bi pometli pod preprogo. »Postopek ni bil nikoli ustavljen. Je bilo pa zame presenečenje obvestilo o izredni odpovedi, ki je zdaj sicer brezpredmetno.«
Če se bo v postopku izkazalo, da je kriv oziroma da je odgovoren za dogajanje, je pripravljen kot direktor Pediatrične klinike odstopiti, je dodal. »Ta hip se ne čutim odgovornega, pričakujem pa, da bo analiza osvetlila, kdo je kdo.« S službo za kardiologijo se je ukvarjal več kot z vsemi drugimi oddelki skupaj, je poudaril, zato so očitki o nedejavnosti na mestu vršilca dolžnosti vodje te službe neutemeljeni. »Drugi predstojniki so mi to celo očitali. Res pa je neumno pričakovati, da bo nekdo, ki ni kardiolog in je hkrati še direktor klinike, tam vsak dan opravljal nadzorne vizite. O tem sem vztrajno opozarjal vodstvo bolnišnice, potem ko sem bil začasno imenovan za vršilca dolžnosti.«
Robida: Na mestu bi bila tudi policijska preiskava
Strokovnjak za varnost in kakovost v zdravstvu Andrej Robida je prepričan, da notranji nadzor v primeru smrti štirinajstletnika v UKC Ljubljana ne zadošča. »Notranji nadzor skoraj vedno poteka tako, da pokaže, da je bilo vse v redu,« je bil Robida kritičen do prakse v slovenskem zdravstvu. »Notranji strokovni nadzor opravljajo zaposleni v ustanovi, ki jo nadzirajo. Običajno gre tudi za specialiste stroke, v kateri se je zaplet zgodil, in zato prihaja do pritiskov in pristranskosti.« Slednja sicer po besedah Robide ni le posledica neposrednih pritiskov, temveč tudi samocenzure – posamezniki so namreč nagnjeni k temu, da zagovarjajo svojo ustanovo.
Razlog za nujnost zunanjega nadzora pa so v tem primeru tudi okoliščine usodnega zapleta, meni Robida. Ugotovitve analize dogodka in kasnejšega izrednega notranjega strokovnega nadzora namreč kažejo, da sodelovanje med zaposlenimi ni bilo optimalno. Analiza je opozorila na nezadostno komunikacijo na vseh ravneh in slabe medsebojne odnose. Tudi Robida, ki je bil član mednarodne komisije za presojo dogajanja na programu otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana, odnose med zaposlenimi v službi za kardiologijo Pediatrične klinike ocenjuje kot slabe. »Že pred leti je bilo ugotovljeno, da so tam odnosi pokvarjeni in da se zaposleni med sabo ne pogovarjajo,« je dejal Robida in dodal, da po njegovih informacijah zaposleni pri medosebnih odnosih do zdaj niso napredovali.
Odnosi med zaposlenimi tudi sicer zelo vplivajo na varnost in kakovost oskrbe bolnikov. »Slabi medosebni odnosi lahko vplivajo na to, kako boš informacijo sporočil in ali jo boš sploh sporočil,« je pojasnil Robida. Pri svojem dosedanjem delu se je srečal tudi s primeri, ko zdravniki med seboj niso želeli govoriti in so zato komunicirali prek medicinskih sester ali s sporočili na listkih. Robida je sicer prepričan, da ima večina zdravnikov dobre in profesionalne odnose, vendar hkrati opozarja, da bi moral biti vsak primer slabih odnosov znak za alarm.
»Četudi se zasebno s kom ne razumeš ali koga sovražiš, moraš na delovnem mestu komunicirati profesionalno,« je poudaril. »Če obstaja sum, da je otrok nastradal zaradi profesionalne nekomunikacije – se pravi ne zato, ker zaposleni ne bi znali, ampak ker nočejo komunicirati – potem to ni človeška napaka in zadeva zahteva zunanjo preiskavo. To bi morala izvesti kriminalistična policija, vendar pa je za to potrebna prijava.«
