Brezplačne plastične nakupovalne vrečke bi lahko še pred poletjem izginile s samopostrežnih in drugih blagajn pri trgovcih. Ministrstvo za okolje in prostor predlaga njihovo prepoved. Prodajno ceno vseh vrst plastičnih nosilnih vrečk bo lahko določil vsak trgovec sam, vendar ne bo smela biti nižja od njihove nabavne cene. Zgolj najtanjše vrečke za zelenjavo in sadje oziroma za shranjevanje živil, ki niso predpakirana (tanjše od 0,015 milimetra), lahko še naprej ostanejo brezplačne. A že če bodo iste vrečke kupci želeli uporabiti za shranjevanje predpakiranih živil ali neživilskega blaga, bi jih trgovci morali zaračunati. Še naprej pa bo dovoljena brezplačna menjava stare plastične vrečke za enako novo.
Plačevali bodo potrošniki in podjetja
Tako predvidevata predlagani uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki ju je ministrstvo dalo v javno razpravo do 3. maja. Ali prinašata smiselne omejitve za potrošnike in trgovce, bodo v Trgovinski zbornici Slovenije še preučili.
Iz prvih odzivov tudi še ni jasno, kako bodo trgovci in drugi distributerji sprejeli dodatno obveznost poročanja o številu prodanih tankih plastičnih nosilnih vrečk (tanjših od 0,05 milimetra), ki jo država uvaja zaradi potrebe po spremljanju napredka na tem področju in obveznem poročanju o njem v Bruselj.
Še večji odpor bi med podjetji lahko sprožilo določilo, po katerem bodo morali stroške ravnanja z odpadno embalažo po novem nositi tudi tisti proizvajalci in distributerji plastičnih nosilnih vrečk, ki sicer v promet na leto spravijo manj kot 15 ton embalaže. Tem podjetjem zdaj ni treba plačevati niti tako imenovane embalažnine za ravnanje z odpadno embalažo niti okoljske dajatve, po novem pa bodo morala kriti oboje. Vsa podjetja, ki v promet na leto spravijo manj kot 15 ton embalaže, bodo morala na zahtevo računskega sodišča po novem oblastem poročati tudi o količinah in vrstah embalaže, ki jo dajejo na trg. Ker tega zdaj ne počnejo, država ne ve, koliko embalaže sploh kroži na slovenskem trgu.
Slovenija ostreje od minimalnih evropskih zahtev
Ob vrsti drugih tehničnih in vsebinskih popravkov predlagani uredbi uvajata tudi obvezno ozaveščanje potrošnikov o vplivu lahkih plastičnih vrečk na okolje z namenom spremembe razmišljanja o plastiki kot neškodljivem in poceni materialu. To in druge ukrepe omejevanja porabe lahkih plastičnih vrečk, tanjših od 0,05 milimetra, predpisuje evropska zakonodaja, ki bi jo morali v slovenski pravni red prenesti do lanskega novembra, Slovenija pa je januarja letos zaradi zamujanja že dobila tudi uradni opomin evropske komisije.
EU se je za obvezno omejitev uporabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk odločila, ker te vrečke potrošniki redkeje ponovno uporabijo kot debelejše različice in zato hitreje postanejo odpadki. Zaradi majhne mase pogosteje smetijo okolje, zmanjšanje porabe tankih plastičnih vrečk pa prispeva k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Da bi bilo treba korenito zmanjšati število plastičnih vrečk, je na javnih posvetih evropske komisije leta 2011 menilo tudi 70 odstotkov evropskih državljanov.
Štiri leta kasneje je EU državam članicam dala na voljo dve možnosti: da prepovejo brezplačne plastične nosilne vrečke debeline 0,05 milimetra in manj ali z drugimi ukrepi – recimo z obdavčitvijo – poskrbijo za to, da povprečen prebivalec do konca leta 2019 ne bo porabil več kot 90 takšnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk na leto oziroma ne več kot 40 takšnih vrečk šest let pozneje. Slovensko ministrstvo se je odločilo za oboje.
Komentara 18
