Midwayski atol je, kot nakazuje že ime, košček kopnega ravno na sredi poti med Severno Ameriko in Azijo. Atol oziroma koralni otok meri pičlih 2,4 kvadratnega kilometra in je ena najbolj oddaljenih točk od civilizacije.
Vsakdo bi ob navedenem najprej pomislil na neokrnjen košček raja, a bi se močno zmotil. Peščene plaže in lagune so namreč prekrite s smetmi. Otok leži ravno na poti morskih tokov, ki tako z ameriške kot kitajske smeri prinašajo na tone plastičnih odpadkov.
Temu je bil nedavno priča tudi CNN-ov novinar Nick Paton Walsh, ki je prve vtise strnil tako: »Ko stojiš na obali otoka, te prevzame nekakšen notranji mir. Vse dokler ne pogledaš v tla. Na plaži ležijo motoristične čelade, igrače, dežniki, natikači in tako dalje. Ti na otok niso padli s kakega letala ali pa z nasedle ladje. Vse je sem naplavilo morje.«
Plastiko smo ljudje sprejeli kot vseprisoten element, ki nam načeloma olajšuje življenje. Je pa ob tem treba poudariti, da skoraj vsak plastičen delček, ki je bil kadar koli ustvarjen, obstaja še danes. Plastika se namreč razkraja tudi do tisoč let. Ogromno plastičnih odpadkov pristane prav v morju. Trenutno naj bi v njem prosto plavalo kar pet trilijonov tovrstnih smeti, do leta 2050 pa naj bi jih bilo že več, kot je v morju rib, navaja raziskovalna Fundacija Ellen MacArthur.
