Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge med Divačo in Koprom je bil le od petka do danes v javni razpravi, jutri ga bo obravnavala vlada, nato pa bo poslan v parlament po nujnem postopku. »Da se prepreči gospodarska škoda«, po letu odlašanja z zakonom zdaj nenadoma svarijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Če zakon ne bo pravočasno sprejet, se družba 2TDK ne bo mogla prijaviti na razpis za evropska sredstva. Na njem naj bi, tako si obetajo na ministrstvu, pridobili okrog 250 milijonov evrov oziroma slabo četrtino potrebnega denarja. Rok za prijavo na razpis se izteče 14. julija in do tedaj mora biti 2TDK investitor. »Izvedba rednega zakonodajnega postopka je preveliko tveganje za pravočasno vzpostavitev pravne podlage za investitorstvo,« pravijo na ministrstvu. Če ne pridobijo evropskih sredstev, »financiranja projekta v doglednem času ne bo mogoče zagotoviti,« svarijo.
Ministrstvo: Tveganje podražitve realno
Zakon sicer določa, da bo družba 2TDK skrbela za izvedbo pripravljalnih del, izvajanje finančnega inženiringa, gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom. Približno 40 odstotkov vrednosti investicije bo z vložki držav zagotovila družba; polovico bo prispevala Slovenija iz proračunov za leti 2017 in 2018 v skupni višini 200 milijonov evrov, drugo polovico pa predvidoma Madžarska (morda tudi Češka in Slovaška). Sodelovanje Madžarske povzroča tudi največ negodovanja. Nadaljnjih 25 odstotkov bo iz evropskih sredstev, 30 odstotkov oziroma 300 milijonov evrov pa bodo zagotovili s krediti, najetimi pri Evropski investicijski banki. Ta del se bo – kljub zagotavljanju odgovornih, da ne bo tako – štel v javni dolg. Pet odstotkov sredstev je že bilo vloženih v projekt, in sicer v izdelavo projektne dokumentacije in odkup zemljišč. »Predračunska vrednost (približno milijarda evrov brez davka) je ambiciozno, vendar realno zastavljena,« pravijo na ministrstvu, ki bo odgovorno za nadzor nad projektom.
V družbo 2TDK lahko kot družbeniki vstopijo samo države ali druge osebe javnega prava, in sicer na podlagi mednarodnega sporazuma, ki ga ratificira državni zbor. Delež drugih držav ne sme preseči deleža Slovenije.
Taksa bi Luko Koper »uničila«
2TDK (tej bo za 45 let podeljena koncesija) bo torej skrbela tako za zagotavljanje virov kot za njihovo odplačevanje. Družba bo sredstva pridobivala iz povečane uporabnine slovenskih železnic, na novo uvedenega pribitka na cestnino, prav tako na novo uvedenega plačila za dosegljivost ter prihodkov iz gospodarjenja. Pribitek k cestnini bo uvedla vlada s sklepom in tudi določila ceste, kjer se bo ta plačeval, obračunaval pa ga bo Dars. Plačevali ga bodo le vozniki težkih tovornih vozil, skupaj s cestnino. Na ministrstvu predvidevajo, da bo pribitek na cestnino v prvem letu uvedbe (leta 2018) prinesel 11,4 milijona evrov in se bo postopno povečeval z rastjo prometa. Plačilo za dosegljivost bo obračunavala družba 2TDK. Zakon z začetkom prihodnjega leta uvaja tudi takso na pretovor v koprskem pristanišču, ki jo bo plačevala Luka Koper. V prvem letu uvedbe naj bi taksa prinesla 10 milijonov evrov in se bo postopno povečevala z rastjo pretovora v pristanišču.
Prav zaradi takse so v Luki Koper predlog zakona ocenili kot »nesprejemljiv«. »Na podlagi podatkov o pretovoru za leto 2016 bi seštevek predvidene takse znašal skupaj 17,9 milijona evrov,« popravljajo izračune ministrstva. »Za primerjavo: glede na merila, ki jih je SDH postavil Luki Koper za leto 2016 (EBITDA marža 37 odstotkov in ROE 11,5 odstotka), teh v prihodnje ne bi mogli izpolnjevati,« opozarjajo. Zato menijo, da zakon ne uresničuje enega od svojih osnovnih ciljev, to je ohranjanje in izboljšanje konkurenčnega položaja koprskega pristanišča. »Sprejetje zakona bi za Luko Koper pomenilo, da ne bi mogla več vlagati v razvoj pristanišča in bi srednjeročno začela izgubljati konkurenčne prednosti. Če bi zavirali razvoj pristanišča, se postavlja vprašanje smiselnosti gradnje dodatne železniške infrastrukture,« so sklenili v upravi Luke Koper.
