»Ni še dokončno odločeno, smo pa zelo blizu odločitvi za gradnjo novega moškega zapora ob ljubljanski obvoznici v Dobrunjah, v katerem bi bilo lahko 388 oseb. Obnovili pa bi tudi dosedanji ženski zapor na Igu in dogradili potrebne objekte na tej lokaciji. Tu je predvidenih 140 postelj. Časovni načrt je za zdaj tak, kot smo ga že omenjali: gradnja se bo začela leta 2018, vselitev pa bo mogoča leta 2020 oziroma 2021,« je povedal Jože Podržaj, generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Zamisel, da bi v Dobrunjah zgradili nov zapor, v katerem bi bili zaprti tako moški kot ženske, torej ni več aktualna.
Kakšni bodo stroški gradnje in obnove, še ni jasno, računajo pa na različne finančne vire, evropske in tudi domače. Projektna dokumentacija, ki je podlaga za nadaljnje korake, je že izdelana, pravosodno ministrstvu pa se vzporedno ukvarja tudi z drugimi aktivnosti, ki se nanašajo na zemljišče, na primer raziskavo terena. »Res je bila najprej zamisel, da bi imeli v Dobrunjah oba zapora. A ko smo se lotili konkretnejših načrtov, kako ju umestiti na to parcelo z vsem, kar spada zraven, smo ugotovili, da bi morali premagati preveč ovir in narediti preveč slabih kompromisov. Seveda bo treba stari grad na Igu obnoviti, a ženski zapor je že vpet v to okolje in tudi v občinskem interesu je, da zapor ostane. Pomembna pa je tudi prostorska umeščenost – mikrolokacija ponuja zelo dobre možnosti, da tudi tu nastane sodoben ženski zapor,« je poudaril Podržaj.
Na Igu 17 postelj več
V začetku leta so sicer z odprtjem odprtega oddelka na Igu tamkajšnje zmogljivosti povečali s 86 na 103 postelje. Kljub temu je zapor še vedno prenapolnjen. Število zaprtih žensk se namreč zadnja leta povečuje – od od leta 2010 za kar sto odstotkov. »Tega si ne znamo čisto razložiti. Verjetno to število narašča predvsem zato, ker ženske prevzemajo čedalje odgovornejše naloge v poslovnem svetu. Te pa so povezane z največjimi tveganji,« je pojasnil. Na vprašanje, ali bo obnovljeni zapor potem sploh zadoščal za vse potrebe, je odgovoril, da je težko natančno napovedati, kolikšne bodo te čez pet let. Na to vprašanje ne zna odgovoriti niti penološka stroka. »Računamo, da se trend naraščanja števila zaprtih žensk ne bo nadaljeval, pa tudi, da bo več alternativnih oblik prestajanja kazni,« je poudaril.
Morda bi bil nov zapor v Dobrunjah, po prvih načrtih so tam za ženske predvideli 165 postelj, vendarle bolj ustrezen? Podržaj odgovarja, da je bila to le delovna številka in da so izhajali iz dejstva, da je optimalna zasedenost katerega koli zapora, predvsem pa zaprtih režimov, med 80 in 90 odstotkov. »Ni dobro, da je zapor prepoln, niti, da je preveč prazen – mi smo skušali najti neko srednjo možnost,« je dejal generalni direktor URSIKS.
