Je Nasa odkrila nezemljane, so se s pompoznimi naslovi spraševali bolj senzacionalistični mediji v pričakovanju enourne tiskovne konference ameriške vesoljske agencije Nasa, ki so se je udeležili znanstveniki z vsega sveta. Ne zgodi se namreč pogosto, da Nasa napove, da bo ob tej in tej uri na ta in ta dan predstavila veliko odkritje, kot se je zgodilo ta teden. Tako je bilo na primer pred slabima dvema letoma, ko so našli dokaze za tekočo vodo na Marsu, in tako je bilo lani, ko so odkrili 1284 novih planetov hkrati, med njimi pa jih je bilo kar devet, ki bi morda lahko gostili človeka.
Vprašanje Zemlje številka 2 ni »ali«, temveč »kdaj«
Tokrat je Nasa, ki je novico ovila v gosto meglo skrivnostnosti, dražila z namigom, da gre za odkritje zunaj našega sončnega sistema, javnost pa je začela ugibati med dvema najverjetnejšima razlagama – da so našli dokaze o življenju ali planet, ki bi bil primeren za življenje. Bolj ko se je bližala ura razkritja, bolj je prevladovalo mnenje, da gre za slednje, na kar je namigovala tudi Nasina izjava, da bo predstavila podrobnosti o eksoplanetih kot planetih, ki ne krožijo okoli Sonca, temveč okoli drugih zvezd, pravijo znanstveniki. »Pssst! Imamo razburljive novice, ki segajo onkraj našega sončnega sistema! Razkritje: NISO vesoljci,« so pri Nasi tvitnili slabo uro pred tiskovno konferenco, kar je pomenilo, da so imeli prav tisti, ki so se nagibali k temu, da gre za odkritje Zemlji podobnega planeta. Le da ni šlo zgolj za en planet.
Nasa je ob pomoči teleskopa Spitzer in teleskopov na površju Zemlje 39 svetlobnih let oziroma 378 bilijonov kilometrov stran od nas odkrila sedem planetov, ki so po velikosti podobni Zemlji, vsi pa krožijo okoli iste zvezde – Trappist-1. Trije od njih so dovolj blizu zvezde, da bi bili lahko primerni za naselitev, velika možnost pa je, da so na njih tudi oceani oziroma voda, kar pomeni tudi večjo možnost za obstoj življenja. »To odkritje bi bilo lahko pomemben košček v mozaiku iskanja okolij, v katerih je mogoče življenje. Odgovor na vprašanje, ali smo sami, je prioriteta znanosti, odkritje tako velikega števila takšnih planetov pa je izjemen korak, skok proti temu cilju,« je ob predstavitvi odkritja povedal Thomas Zurbuchen iz agencije za znanstvene misije pri Nasi in dodal, da ne gre za vprašanje, ali bomo našli drugo Zemljo, ampak za vprašanje, kdaj jo bomo našli.
Skalnati z ugodno temperaturo
S Spitzerjem so že lahko ocenili maso oziroma gostoto šestih planetov, ki so po vsej verjetnosti skalnati, nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, ali je na njih voda ali celo tekoča voda. Že zdaj je jasno tudi, da ima teh šest planetov tudi dokaj ugodno temperaturo, ki na površini dosega od 0 do 100 stopinj Celzija, masa in temperatura sedmega planeta pa še nista znani, čeprav predvidevajo, da gre za leden, snežni kepi podoben planet. Trappist-1b, c, d, e, f, g in h, kot so poimenovali sedem veličastnih, krožijo okoli pritlikave zvezde, ki naj bi bila v naši »bližini«, v ozvezdju Vodnarja, in je bistveno manjša od našega Sonca. Imela naj bi osem odstotkov njegove mase in je tako le malo večja od Jupitra, zaradi svoje majhnosti pa oddaja tudi opazno manj energije oziroma toplote in svetlobe kot Sonce.
Novoodkriti sistem planetov Trappist-1 ima največje število planetov v velikosti Zemlje doslej in hkrati največje število planetov, ki bi na svoji površini lahko imeli tekočo vodo, zato bo zagotovo še nekaj časa v fokusu astronomov. Vesoljski teleskop Hubble tako že preiskuje ozračja planetov, z naslednjimi generacijami teleskopov, kot sta Evropski izredno velik teleskop in teleskop James Webb, pa bomo po besedah člana raziskovalne skupine Emmanuela Jehina na njih kmalu sposobni iskati sledi vode in morda celo dokaze življenja.
