Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namerava po dobrem letu dni končati iskanje kompromisov pri koncesijah in drugih vročih točkah predlagane novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Po koalicijskem sestanku, ki se obeta v prihodnjih dneh, bo o njem odločala vlada. Tudi če v koaliciji o zakonu do takrat še ne bo konsenza, napoveduje ministrica.
Koncesije za največ 30 let (z možnostjo podaljšanja)
»Tudi če se nam ne bo uspelo v celoti uskladiti, bom šla s predlogom na sejo vlade,« je dejala Kolar-Celarčeva. Ključnih rešitev v zadnji različici zakona, ki so jo poslali koalicijskim strankam, na ministrstvu za zdravje niso bistveno spreminjali. Koncesije bodo podeljevali za največ 30 let z možnostjo podaljšanja za največ 15 let. »Trideset let se nam zdi razumna meja. Res bi nekatere stranke rade koncesije za nedoločen, nekatere pa za bistveno krajši čas,« je dejala.
Ob sedanjih dolgih čakalnih dobah in pomanjkanju zdravnikov je po njenem tudi nemogoče prepovedati popoldansko prehajanje zaposlenih v zdravstvu. »V tem trenutku je nemogoče postaviti natančno ločnico med delom v javnem in zasebnem zdravstvu. Predlagamo pa kompromise, kot je medsebojno obveščanje zavodov o takšnem delu in časovna omejitev dela pri drugem delodajalcu,« je pojasnila.
Delo pri drugem delodajalcu bi bilo, če gre za delodajalca zasebnika, tako kot v prejšnji različici predloga omejeno na osem ur na teden. Pri delu v drugih javnih bolnišnicah ali zdravstvenih domovih takšnih omejitev ni, mora pa zdravnik vseeno dobiti dovolj počitka. Soglasja matičnega delodajalca v tem primeru ne bi več potreboval, bi ga pa moral o popoldanskem delu pisno obvestiti in navesti tudi, koliko časa mu bo to vzelo.
»Neodgovorno bi bilo sprejemati neusklajene zakone«
Podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar meni, da bi vladna obravnava neusklajenega zakona njegovo sprejemanje v državnem zobru kvečjemu otežila. »Neodgovorno bi bilo v vladi sprejemati zakone, ki so koalicijsko neusklajeni.« V primerjavi z različico, ki je bila leta 2015 v javni razpravi, se je zakon o zdravstveni dejavnosti bistveno spremenil, je spomnil. Tudi v koaliciji so tako razmišljali o možnosti ponovne javne razprave, v minulih dneh pa je to predlagala opozicijska Združena levica. V DeSUS bodo zadnji zakonski predlog podrobneje preučili v prihodnjih dneh, je dodal Gantar.
Poslanko DeSUS Julijano Bizjak Mlakar že skrbi, da bi s predlaganim trajanjem koncesij mrežo zmogljivosti v zdravstvu »zabetonirali za prihodnjih 45 let«. Mladi zdravniki bodo medtem množično zaključevali študij, zdravstveni domovi pa bi lahko zaradi vztrajanja pri obstoječi mreži imeli težave pri njihovem zaposlovanju, ocenjuje. Kritična je do prepletanja javnega in zasebnega v zdravstvu, ki je po njenem v nasprotju z zavezo iz koalicijskega sporazuma o jasnejši ločnici. Posebno jo skrbi uvajanje možnosti, da bi se z osnovno zdravstveno dejavnostjo ukvarjali tudi zavodi na področju šolstva in sociale, ki imajo za to bistveno premalo znanja. S tem bi lahko ogrozili varnost pacientov, je opozorila.
V SD se do besedila predloga še niso opredelili: kot pravijo, morajo zadnjo različico nove zakonodaje še preučiti.
