Na včerajšnjem usklajevanju novele zakona o zdravstveni dejavnosti so koalicijski partnerji vendarle naredili korak naprej, a je odprtih vprašanj še veliko. Vladne stranke in celo posamezni poslanci imajo zelo različne poglede na to, na koliko let omejiti koncesije.
Ko je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc prejšnji teden koalicijskim partnerjem predstavljala zadnji predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, so bili v obeh manjših koalicijskih strankah močno razočarani. Slišati je bilo mogoče celo predlog, naj gre zakon, ki ga usklajujejo že več kot leto dni, ponovno v javno razpravo. Na včerajšnjem koalicijskem usklajevanju vnovične javne razprave niso več omenjali, vzdušje po sestanku pa je bilo precej manj naelektreno.
Jasneje ločiti javno od zasebnega
»Odprtih vprašanj je še veliko, upam pa, da smo se slišali. Ministrica je obljubila, da bo naslednjič predstavila dodelan predlog,« je dejala poslanka DeSUS Julijana Bizjak Mlakar. »Pojasnila ministrstva so bila korektna, nekatere stvari so še odprte, verjamem pa, da nam bo zakon le uspelo sprejeti,« je bila bolj optimistična poslanka SD Bojana Muršič.
Želja obeh manjših koalicijskih strank je, da se jasneje loči javno od zasebnega zdravstva in da se natančneje uredi popoldansko prehajanje zaposlenih med zdravstvenimi inštitucijami. Oboji se tudi zavedajo, da do nove, boljše ureditve ne bo mogoče priti čez noč in da bodo potrebne prehodne rešitve.
Čeprav so v obeh strankah včeraj izpostavljali predvsem sorodnosti med njima, pa obstajajo tudi nekatere razlike, celo znotraj same stranke upokojencev. Ena pomembnejših se nanaša na časovno omejitev koncesij. SD se je v svojih pripombah na predloge zdravstvenega ministrstva zavzela, da bi koncesije podelili za največ 15 let z možnostjo podaljšanja za še enkrat toliko. »Gledati moramo tako na koncesionarja kot na pacienta,« je poudarila Muršičeva. Del poslanske skupine DeSUS z bivšim ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem predlaga, da bi koncesionarja po podelitvi preverjali vsakih sedem let. Če je delal dobro, bi mu koncesijo podaljšali, v nasprotnem primeru pa odvzeli. Bizjak-Mlakarjeva pa je prepričana, da bi smeli koncesije podeljevati za največ pet let. »Zakon mora biti v prid pacientov in ne pridobitne dejavnosti,« je odločna.
Zadnja različica novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da zdravniki za delo v drugi javni bolnišnici ali zdravstvenem domu ne bi več potrebovali soglasja matičnega delodajalca. Socialni demokrati se s tem ne strinjajo in vztrajajo, da zgolj obvestilo o popoldanskem delu ni dovolj. Po njihovem bi morale bolnišnice izposojo zdravnikov urediti z medsebojnimi pogodbami. Takšna razmerja podpirajo tudi v DeSUS. Po Gantarjevem mnenju sedanji predlog dopušča tudi preširoko prehajanje zdravstvenih delavcev med javnim in zasebnim sektorjem.
Bizjak-Mlakarjeva bi zbornicam odvzela pooblastila
Bizjak-Mlakarjeva je včeraj izrazila tudi nezadovoljstvo s predlaganimi spremembami nadzora v zdravstvu. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da zdravniška zbornica še naprej opravlja strokovni nadzor, novost pa je možnost skupnega sistemskega nadzora, ki ga odredi minister za zdravje. V takšnem nadzoru naj bi bilo mogoče presojati tako strokovnost kot zakonitost dela na določenem oddelku. Poslanka DeSUS je na ta predlog odgovorila s protipredlogom: zdravniški in drugim zbornicam v zdravstvu naj vzamejo pooblastila pri nadzoru, prevzame pa naj jih posebna agencija ali kakšno drugo telo. Zbornicam bi odvzela tudi pooblastila pri licenciranju zaposlenih. Bizjak-Mlakarjeva pa včeraj vendarle ni skrivala pričakovanja, da bo k boljšemu delovanju zdravstva pomembno prispevala nova predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik.
Kljub temu da naj bi včerajšnje koalicijsko usklajevanje pomenilo korak naprej, pa se želja SMC, da bi besedilo tudi dorekli, ni uresničila. Tako naj bi ministrstvo za zdravje do sredine februarja koalicijskim partnerjem predstavilo čistopis novele, ki naj bi nato vendarle prišla pred ministrski zbor.
