Srbska vojska bo opravila največjo posodobitev svojega orožja od razpada Jugoslavije. Premier Aleksandar Vučić je namreč v Moskvi podpisal sporazum o dobavi šestih bojnih letal mig 29 in še tridesetih tankov T-72. Nakup najsodobnejšega vojaškega orožja, za katerega uradni Beograd nenehno ponavlja, da je namenjen izključno krepitvi obrambnih sposobnosti Srbije, na Zahodu ni povzročil večje zaskrbljenosti. Samo Hrvaška je v tem poslu videla nevarnost, češ, takšna letala niso namenjena zgolj obrambi. A tudi v Zagrebu so se strasti nekoliko umirile.
Večstomilijonska »donacija«
Pricurljale so namreč nekatere podrobnosti o dobavi ruskega orožja. Čeprav je premier Vučić z velikim navdušenjem govoril o posodobitvi v obliki donacije, ki bo Srbijo stala zelo malo denarja, je zdaj jasno, da bo do tega prišlo v daljšem časovnem obdobju. Srbija bo verjetno v petih letih imela deset migov 29, kar je več kot jih je imela cela nekdanja Jugoslavija za pokrivanje precej večjega ozemlja.
Zdaj je tudi jasno, da ne gre za »donacijo« orožja, ki je bila dogovorjena med nedavnim obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova Beogradu, ampak za nakup po »izjemno ugodnih« pogojih. Šest migov 29 je rabljenih (koliko let, je skrivnost) in so potrebni posodobitve, ki pa naj bi jo plačala Srbija. Omenjajo številko med 180 in 230 milijonov evrov, pa še to naj bi bila šele prva faza obnove. Ob tem mnogi opozarjajo, da se je Hrvaška hudo opekla pri obnovi svojih migov v Ukrajini. Prav tako bodo letala prispela brez potrebne raketne oborožitve, ki pa jo bo Srbija morala kupiti v Moskvi.
Nematerialni zahtevek
Tudi ruski časopis Kommersant piše, da gre zgolj za ugodno kupčijo, ne pa donacijo in da je ta verjetno vezana na še kakšne druge orožarske posle, kot je denimo nakup novih protiletalskih raketnih sistemov. Toda Srbija, čeprav vseskozi poudarja »razumljivo« povezanost Beograda in Moskve, se ne oborožuje samo v Ruski federaciji. Prihodnje leto naj bi iz ZDA prispelo trideset novih oklepnih vozil hummer, potekajo pa tudi pogajanja o nakupu trinajstih bojnih helikopterjev francosko-nemške izdelave.
Kommersant pa omenja tudi »nematerialno« plat sporazuma o dobavi orožja. Rusija naj bi kot povračilo za ugoden nakup zahtevala, da Srbija ruskim sodelavcem v »humanitarnem centru« v Nišu dodeli diplomatski status, kakršnega naj bi imeli Natovi vojaki ob morebitnem prečkanju srbskega ozemlja ali ob vojaškem sodelovanju s srbskimi oboroženimi silami na ozemlju Srbije. Premier Vučić je ob omenjanju tega pogoja dejal, da bo o tem odločala vlada in da v Moskvo ni na pladnju prinesel odgovora na to zahtevo. Morda pa bo dobre novice izvedel ruski premier Dimitrij Medvedjev, ki naj bi v začetku prihodnjega leta prišel na obisk v Beograd. sz
