Ljubljančana so kljub napotnici za prvi pregled v dermatološki ambulanti z oznako hitro, pri kateri bi moral biti na vrsti v treh mesecih, v javnem zdravstvu sprejeli z obvestili, da bo čakal dlje. Čakalna doba za pregled z napotnico je daljša od zakonsko predpisane, so mu sporočili iz enega od centrov. Napotili so ga na spletno stran s podatki o pričakovanem čakanju pri drugih koncesionarjih in v bolnišnicah, ki pa glede na nedavne ugotovitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) niso nujno zanesljivi. Po dopisovanju z dermatološkimi ambulantami se je na koncu odločil, da pregled plača iz lastnega žepa. Iz nekaterih ambulant mu niso niti odgovorili.
Dodatna plačila niso zalegla
Bolnišnicam in drugim izvajalcem mora zdravstvena blagajna trenutno plačati toliko prvih pregledov in spremljajoče osnovne diagnostike, kolikor jih njihovi pacienti potrebujejo. A čeprav so prvi pregledi po novem plačani v celoti, bolnikom to ni prineslo hitrejših diagnoz. Na začetku avgusta je po podatkih NIJZ dlje od uradno dopustnega na prvi pregled čakalo 13.991 ljudi, kar je skoraj 18 odstotkov več kot mesec prej in za dobro četrtino več kot v enakem obdobju lani.
Na ministrstvu za zdravje pričakujejo, da bodo z jesenjo, zdaj ko je glavnina dopustov zaposlenih mimo, v zdravstvu vendarle pospešili tempo in poskrbeli za več bolnikov. Od bolnišnic in drugih izvajalcev pričakujejo, da bodo pripravili načrte za skrajšanje čakalnih dob za prve preglede in da bodo svojo organizacijo prilagodili tako, da jih bodo lahko opravili več.
Napovedujejo še poseben načrt za skrajševanje čakalnih dob v revmatologiji, kjer so še posebno dolge (v UKC Ljubljana bolniki na revmatološko ambulanto čakajo do 22 mesecev). Izboljšanje pa bosta po njihovem prinesla tudi elektronska napotnica in elektronsko naročanje, ki naj bi dokončno zaživela v prihodnjih mesecih oziroma z začetkom naslednjega leta. Kot smo že poročali, je z eNaročanjem trenutno še precej težav, v bolnišnicah in zdravstvenih domovih pa opozarjajo, da bi potrebovali usposabljanje o uporabi novega sistema.
Kontrole so lažje
Težave z diagnostiko, ki so se letos zaostrile, se v zdravstvu sicer pojavljajo že dlje časa. Že pred petimi leti so na zdravstveni blagajni zaznavali pretirano naročanje bolnikov na »enostavnejše« kontrolne preglede, kar je zmanjševalo dostopnost prvih pregledov. Kako bi lahko presegli to inercijo, ki škodi bolnikom?
Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc je nekdanji minister Dorjan Marušič že pred meseci opozarjal, da spodbujanje prvih pregledov z dodatnim financiranjem ne bo zadostovalo. Po njegovem bi bilo treba določiti vsaj še standardno oziroma optimalno število prvih pregledov po posamezni stroki. Danes so razlike med izvajalci pri številu prvih in kontrolnih pregledov večkratne, je spomnil Marušič, ki je danes član strokovnega sveta za presojo učinkovitosti vlaganja v zdravje na bruseljskem Generalnem direktoratu za zdravje in varstvo potrošnikov (DG SANTE).
Marušič, ki je v svojem mandatu postavil zakonske osnove za urejanje čakalnih dob, je kritičen tudi do pavšalnega višanja cen zdravstvenih storitev. Z njim bolnišnice dodaten denar dobijo brez večjih obveznosti. »Neracionalno je povprek višati cene, ker so se v kriznem obdobju znižale,« je poudaril. K finančni sanaciji bolnišnic, za kar je po sedanji zakonodaji odgovorna vlada, bi bilo treba po njegovem pristopiti bolj poglobljeno, priznane cene zdravstvenih storitev pa višati kvečjemu z jasnimi cilji. Sredstva v zdravstveni blagajni bi morala biti namenjena za potrebe državljanov: »Zato jih tudi solidarnostno zbiramo.«
Da bi dosegli premik, bi bilo treba po Marušičevih besedah v skrajševanje čakalnih dob bolj vključiti tudi osnovno zdravstvo, kjer družinski zdravniki bolnike napotujejo k različnim specialistom. Navsezadnje pa bi morala dostopnost postati prioriteta zdravstvene politike, je pristavil.
