Da. Če človek v teh časih šepa, ker si je na primer zvil gleženj, je prvi sum, da ima putiko. Če smrka, ker je prehlajen, je prvi sum, da je kokainski odvisnik. In če zre v svoj pametni telefon, je prvi sum, da lovi pokemone. Tako stojijo stvari glede percepcije okolice te dni.
Sploh v parku Tivoli, ki je poleg parka Zvezda glavno ljubljansko lovišče. Tudi v teh dneh, ko s koncem poletja usiha tudi pokemon manija, po njem še vedno kroži veliko lovcev.
»Midva sva zaostala, ker sem šele pred tednom dni dobil primeren telefon, tako da zdaj poskušam nadoknaditi zamujeno,« je povedal fantič, ki je bil s frendom na kolesih poleg pokritega bazena. Malo naprej je bilo med lovljenjem mogoče opaziti odrasel par na predvečernem kolesarjenju po parku. Pa mlado mamico izza vozička. Drugo mularijo.
Nabiralništvo
A čemu čudenje? Človek je rad nabiralec. Dokončevalec začetega. Pokemoni pa so v bistvu zgolj zbirka. Zakaj bi bilo zbiranje sličic z nogometaši pred slehernim svetovnim prvenstvom bolj smiselno od zbiranja pokemonov? Razlika je samo tehnološka, glede vzgiba zaokrožiti zbirko razlike ni. Pri čemer je pokemon go izrazito fizična igra. Edinstven spoj kibernetičnega in fizičnega sveta.
»Lahko pogledam na števec kilometrov. Sto enaintrideset sem jih naredil v zadnjih treh tednih,« pove Enej, nižji najstnik z malim nahrbtnikom v torek pozno popoldne pred Narodnim muzejem. Lovilec pokemonov iz ljubljanske četrti Tabor. Približno šest kilometrov na dan je naredil poba. Toliko v času svoje izmene sicer prehodi tudi natakar, če proda 200 kav, ki jih mora odnesti (in se vrniti) na 15 metrov oddaljeno mizo, kar pa nikakor ne pomeni, da je šest kilometrov na dan za kateregakoli človeka malo. Nasprotno, zelo spodobna kilometrina je to.
S prijateljem Silvijem sta bila v akciji od desete ure dopoldan. Odmor sta si vzela, da sta doma pojedla kosilo, potem pa naprej. »Danes sva bila dvakrat na Kodeljevem, zdaj greva pa tretjič v Tivoli,« povesta. Počitniški »stand by me« duo. Nogometaš in rokometaš po športniški usmeritvi. Čez kakih 30 let ali več se bosta poletja 2016 spominjala z nostalgijo po brezskrbnosti, kakršna človeku pripada samo v otroštvu. Poletja, ko sta se ves čas samo »lajhala«. In lovila pokemone. Enej je uspešnejši. Dosegel je 23. stopnjo (od 40 možnih) in ima do zdaj ujetih več kot tisoč zverinic.
Igra, ki je obnorela z internetom in z GPS-om, na katerem sicer temelji, pokrit svet, je najpomembnejši dogodek letošnjega leta oziroma poletja. Igrajo jo tudi v Siriji. »Težava je samo v tem, da je internetna povezava slaba in da se lahko pokemon pojavi na vrhu porušene stavbe,« je na youtubu razložil odrasli Sirijec v svojem razdejanem mestu.
Nasprotovanja in prepovedi
A tako kot vnema po lovljenju so zanimiva tudi nasprotovanja igranju. Julija je ruska vlada izdala opozorilo, da je lovljenje pokemonov po cerkvah, v okolici Kremlja in drugih kulturnih znamenitostih nespodobno. V Iranu je lovljenje pokemonov prepovedano zaradi domnevne varnosti življa, medtem ko je v New Yorku igra prepovedana za približno 3.000 registriranih spolnih deviantnežev. Prepoved za slednje izhaja iz predpostavke, da bi zavoljo igre, ki navdušuje tudi otroke, lahko lažje prišli v stik z njimi.
Drugačna prepoved oziroma sodba oziroma priporočilo (fatva) se je zgodilo v Savdski Arabiji. V času, ko so bili pokemoni še zgolj fizične igrače, ne pa igrica, so jih tamkaj oklicali za psihološko nezdrave za otroke. Pri tolmačenju igrice so šli verski dostojanstveniki še dlje. Oklicali so jo za nemuslimansko, na starše pa naslovili priporočilo, da otrokom prepovejo njeno igranje, češ da promovira sionizem in hazard. V Franciji razmišljajo o prepovedi igranja v šolah, ker naj bi pokemoni motili osredotočenost učencev.
V vsakem primeru je bil pokemon letošnje poletje za marsikoga tudi izvrstna priložnost, da je povedal svoje. Moralni paničarji in profesionalni dušebrižniki takšno priložnost pač stežka zamudijo.
No, posebno poglavje so strateške varnostne prepovedi, na primer prepoved v malem francoskem mestecu Bressolles, kjer je župan igro ukinil, ker je ogrozila prometno varnost. Druga zadeva so vojske. Igra je prepovedana na službenih telefonih vojske ZDA. Prav tako Izraela, Tajske in Indonezije. Minulo sredo se je pojavila informacija, da bodo pokemone prepovedali v francoski vojski. Bojda so jih odkrili na »občutljivih območjih, v vojnih objektih in v stavbi ministrstva«. Domnevno naj bi se »v zadnjih mesecih zlonamerne osebe na različne načine poskušale infiltrirati v vojne objekte« oziroma naj bi pokemoni pomenili »varnostno tveganje ter slabost v obveščevalnem sektorju«.
Lahko si predstavljamo generalsko glavo, ki je povezala to, da igra pokemon deluje na podlagi koordinat GPS, in to, da ga igrajo vojaki v vojaški bazi. Prepoved! Po drugi strani pa je informacija o številčnosti in vnemi igralcev v strateškem vojaškem objektu nemara zares relevanten obveščevalni podatek.
Tehnološki konflikt
Mularija se v vsakem primeru zdi tehnološko bolj pismena kot njihovi starši, nemara pa tudi bolj pismena kot prenekateri starejši general na položaju. Žiga je najstnik iz Šentvida v Ljubljani. Je igralec 26. stopnje, spreten športni tip (kar je za lovljenje pokemonov kar zaželena lastnost) in velja za nadpovprečno dobrega lovca. Mama mu je zaradi preveč intenzivnega lovljenja letos tudi že zaplenila telefon. Za čas dopusta na morju. Zdaj ga spet ima. K njemu nas je privedla informacija, da naj bi letos poleti med lovilci pokemona v Tivoliju prišlo celo do fizičnega obračuna, v katerega naj bi bil vpleten tudi on. Podatek se je izkazal kot netočen, bil pa je Žiga letošnje poletje tudi v ZDA. Tjakaj je šel po redek pokemon, ki ga v Evropi ni. Kot ni redkega pokemona, ki ga dobiš samo na Kitajskem. Vendar pa Žiga v ZDA ni bil fizično. Tam je bil zgolj virtualno. »Shekal sem koordinate GPS iz ZDA in tam ulovil pokemona, ki ga tukaj sicer ne moreš dobiti. V ZDA sem bil na ta način eno uro. To je seveda goljufija, lahko me ujamejo in mi vzamejo račun,« pravi.
Čeprav nekaterih pokemonov sploh še ni v obtoku, se igri napoveduje upad. A srž problematike, ki jo je prav tako izzvala, se vendarle zdi v tem, da mularije ne zanima, kar ponuja tako imenovani »stari svet«. Ne zanimajo je ne olimpijada, ne poročila, ne volitve, ne politika, ne resnične vojne, ampak pokemon go!
