Včeraj se je nadaljevalo sojenje enemu najzloglasnejših slovenskih obsojencev Stephenu Casiraghiju zaradi groženj pravosodnemu policistu aprila 2011. Že takoj po vstopu v sodno dvorano se je obrnil proti klopi, na kateri so sedele priče, trije pazniki, med njimi tudi oškodovani pravosodni policist Miha Natek, in nekaj zašepetal. Sodnica Sinja Božičnik ga je opozorila na red, češ da se je obravnava že začela, a se ni zmenil, obrnil se je še enkrat. »Ej, Izola, ne bo fajn...« je iz njegovih ust tokrat ujela zgoraj podpisana. Na ponovno sodničino opozorilo je le nedolžno odvrnil: »Že dolgo ga nisem videl – da ga malo pozdravim.« Natek je pozneje, ko je bilo na vrsti za zaslišanje, povzel vsebino njegovega »pozdrava«: »Rekel je, ali se spomnim, kaj se je zgodilo policistu v Izoli te dni... Jaz to jemljem kot grožnjo.«
Obljubil, da mu ne bo nič naredil
Casiraghiju, ki ima za sabo burno kriminalno kariero (med drugim požig policijskih avtomobilov, rope, ugrabitev, spolno izživljanje in posilstvo), sodijo zaradi kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ki opravlja naloge varnosti. Ko je namreč 19. aprila 2011 na sodišču izvedel, da je zaradi napada na paznika v zaporu na Povšetovi dobil 14 mesecev zapora, je povsem izgubil živce. Začel je žaliti sodnika in pljuvati proti celotnemu senatu, ko sta ga paznika odpeljala, pa je razgrajal, žalil in pljuval po hodniku vse do dvorišča. Ker ni pomagalo nobeno opozorilo, pač pa je kazalo, da se namerava znesti še nad zaporniškim kombijem, je Natek uporabil strokovni prijem – davljenje in ga podrl na tla. Ko je obtoženi prišel k sebi, je pazniku prvič zagrozil s smrtjo, po prihodu v mariborski zapor pa še enkrat. »Rekel je, da me bo ubil in da bom že videl, ko bo prišel ven,« se je včeraj spominjal oškodovanec. Kot je dejal, ga je Casiraghija še vedno strah in mu je neprijetno. »Ne želim, da se me boji. Ni razloga, to se je zgodilo že leta 2011. Sicer pa se mu opravičujem. Če se kdaj srečava, mu ne bom nič naredil, obljubim,« se je na te besede odzval obtoženi, ki ga bodo v kratkem izpustili iz zapora na ljubljanski Povšetovi. Na novomeškem sodišču mu sicer trenutno sodijo še zaradi enega napada na pravosodne policiste (grozil jim je z ubojem in v enega vrgel skodelico s toplim mlekom), zaradi dveh pa je še v preiskavi.
Dogajanje izpred petih let je podobno opisal tudi paznik Gregor Nagode. Ko je rekel, da se spomni Casiraghijevih groženj, je slednji vprašal: »Kaj pa sploh je za vas grožnja? Če vas kdo pozdravi?« »To ne, če pa reče kaj takega, kar ste vi na začetku obravnave, pa ja,« je odvrnil Nagode. »Sem vam kdaj grozil?« se še ni dal obtoženi. »Posredno ste. Rekli ste, da mi tudi tetovaže ne bodo več pomagale, ko boste prišli ven... Aha, pa enkrat ste skozi okno proti meni vrgli nož,« se je srečanj s Casiraghijem v mariborskem zaporu spominjal Nagode. »In vi to smatrate kot grožnjo?« je vprašal obtoženi. »Ne, to je bil čisto prijateljski pozdrav,« je bil ciničen pravosodni policist.
Večkrat izjavi kaj podobnega
Casiraghiju zaradi izgreda aprila 2011 sodijo že tretjič. Prvič je dobil dve leti zapora, po razveljavitvi sodbe pa leto in pol. A je sledila še ena razveljavitev, češ naj se ponovno preuči morebitna storilčeva (ne)prištevnost. Gre za vprašanje, ali je na izrečene grožnje morda vplival predhodni strokovni prijem davljenja. Psihiatrični izvedenec dr. Gorazd V. Mrevlje je ugotovil, da je bil obtoženi na sodnem dvorišču bistveno zmanjšano prišteven, kasneje v Mariboru pa nebistveno. Casiraghi je po njegovi oceni oseba s kar visokimi umskimi sposobnostmi, ki pa ima osebnostno motnjo (ki ni duševna bolezen) in s tem predvsem težave z impulzivnostjo. Motnjo je nemogoče zdraviti. O grožnjah je dejal, da obtoženega pozna kakih 25 let in da večkrat izjavi kaj podobnega, kar pa še ne pomeni, da bi to tudi uresničil.
