Z Dnevnikom na izlet v Rimske terme: Oaza miru v dolini Savinje

Ne sodi dneva po jutru

Naše želeno brezskrbno potovanje se je prekinilo že v jutranjih urah po prvih nekaj kilometrih v središču Ljubljane, ko smo prejeli kazen za prekoračitev hitrosti. Z malo grenkim priokusom smo nadaljevali pot proti Celju. Kljub soboti, ko je lahko na cesti še več turistov, je bila avtocesta lepo prevozna vse do Celja, kjer nas je pričakala skoraj popolna zapora avtoceste. Izgubljenih je bilo kar nekaj minut, izbrali pa smo izvoz Celje center, Rimske terme. Oznaka je lepo vidna, je pa bila tudi edina do našega cilja. Torej za pot do Rimskih Toplic, kjer stojijo Rimske terme, skozi Celje uporabite navodila ali pa navigacijo. Ker nismo imeli ne enega ne drugega, smo pomotoma odpeljali kar v Štore, kjer nam je prijazen delavec na Petrolovi bencinski črpalki natančno razložil, kako najhitreje priti od njih do Rimskih Toplic.

Namesto predvidene ure in dvajset minut vožnje od Ljubljane do Rimskih Toplic smo potrebovali nekaj več kot dve uri. Vendar... V trenutku, ko smo stopili na razgledno teraso kavarne ob recepciji, se je v nas naselil spokojni mir. Polomija na poti, policija, zaprta avtocesta in pomanjkanje kažipotov so bili le še preteklost. Dan se nam je v resnici začel prav tisti trenutek.

V spokojnosti teče čas počasneje

Na terasi smo se znašli v objemu s soncem obsijanih zelenih gričev, na levi in desni so nas pozdravile stare stavbe, ki se graciozno dvigujejo na hribu, kot terasast most pa jih povezuje moderni del, ki se z izjemno zeleno arhitekturo zlije z opevanimi griči. Pod teraso je ličen, v barvasti mozaik odet bazen s še tremi masažnimi bazeni, ki se povezujejo z notranjim večjim in štirimi masažnimi bazeni. V polkrogu so okoli bazena v poletnem mesecu uživali gostje, nekaj jih je bralo, počivalo, spet drugi so se sproščali v bazenu ob ritmih brazilske glasbe. Zaradi spokojnosti okolja nam je čas začel teči počasneje.

Pri recepciji nas je sprejela prijazna Eva Povše in nam ponudila vodeni ogled vseh treh med seboj povezanih hotelov ter velnesa in SPA-centra.

»Veseli smo, da zadnji dve leti delamo res dobro, beležimo izjemen porast gostov. Tudi Francozi so nas letos že obiskali. Očitno turisti danes iščejo drugačne, unikatne in tudi varne turistične kraje,« nam je povedala Povšetova.

Na poti do ogleda prve hotelske sobe nam je postregla še z nekaj osnovnimi informacijami. Tako smo izvedeli, da se Rimske terme razprostirajo na kar 30 zelenih hektarih in so bile prvič pisno omenjene v oglejski listini leta 1486. Kraj je zaživel po letu 1840, ko je postal lastnik Rimskih term tržaški veletrgovec Gustav Adolf Ulrich. Od takrat je ta slovenski turistični biser gostil angleško princeso in prusko prestolonaslednico Viktorijo, Napoleonovo sestro Murat, ki naj bi ravno zaradi zdravilnih učinkov term tudi zanosila, avstrijskega književnika Franza Grillparzerja, srbskega književnika Vuka Karadžića, cesarja Ferdinanda, nadvojvodo Janeza ter številne druge državnike in umetnike.

Leta 2011 so bile terme v celoti obnovljene, kar opazimo tudi v urejenih sobah in izredno čistih hodnikih. Hotelski kompleks združuje tri med seboj povezane hotele, Sofijin dvor, Rimski dvor in Zdraviliški dvor. Hoteli imajo štiri zvezdice, njihove sobe pa se nekoliko razlikujejo v slogu. Medtem ko je na prvi pogled bolj umirjen Sofijin dvor opremljen v brezčasnem klasičnem slogu, je Rimski dvor z dvoposteljnimi sobami in suitami razkošnejši. Hotel Zdraviliški dvor ima na voljo poleg sob tudi apartmaje in sobe, prilagojene gibalno oviranim osebam. V vsaki sobi in na hodnikih obiskovalca pozdravljajo latinski izreki, sporočila, ki gosta nevsiljivo opominjajo, kaj je v življenju pomembno in kako je življenje lahko preprosto, če sledimo sebi in srcu. Meni eden ljubših napisov je »Error hesternus sit tibi doctor hodiernus«, kar v prevodu pomeni »Včerajšnja napaka naj ti bo današnja učiteljica«.

Ljubezen na prvi pogled

Povšetova nas je popeljala še v manjši muzej v pritličju, ki je nastal po tistem, ko je sedanji lastnik term in direktor Valery Arakelov ob srečanju z novo-staro ekipo zaposlene pred dvema letoma vprašal, kje so mejniki oziroma zapisi o zgodovini term, ki naj bi bili vidni obiskovalcem in v ponos domačinom. Ni jih bilo. Z idejo Arakelova, dobro in odločno voljo Saše Omahna, ki je v termah zadolžena za interno poslovanje, in posluhom Celjskega muzeja je ekipi v nekaj mesecih uspelo postaviti zanimivo razstavo o zgodovini in razvoju term, ki obiskovalca s fotografijami in besedami pospremi v zgodovino te slovenske dediščine. »Muzej je tudi darilo in poklon vsem, ki so za terme skrbeli do zdaj,« je pojasnil svojo idejo Arakelov, ki nas je dohitel pri ogledu muzeja. Seveda nas je zanimalo, kako je Armenca zanesla pot v Slovenijo in kako to, da se je odločil za nakup Rimskih term.

»Za nakup Rimskih term sem izvedel v enem od moskovskih hotelov, kjer so bile predstavljene možnosti investicij v Sloveniji. Ker sem že lastnik term na Češkem, se mi je ponudba zdela zanimiva. Terme so se prodajale v stečaju. Odločil sem se za obisk Slovenije, in že ko sem na Brniku stopil iz letala, sem si rekel, kako lepa je ta dežela, ter se vanjo takoj zaljubil. Zdaj že poldrugo leto živim v Rimskih Toplicah, saj je za zagon dela in stalno nadgrajevanje storitev ter obnovo še nekaterih delov term potreben stalni nadzor. Prihodnje leto se mi bodo v Sloveniji pridružili tudi soproga in sinova, ki bosta obiskovala mednarodno šolo v Ljubljani.« Po ogledu hotelov smo se z lastnikom term ustavili v kavarni ob recepciji. Med našim pogovorom je direktor opazil, da so se novi gostje malo izgubili, zato se nam je opravičil, stopil do njih in jim pomagal, prav tako mu ni bilo težko vmes postreči domače sladice dvema neučakanima otrokoma pri sosednji mizi. Gostitelju se vidi, da rad dela z ljudmi in mu ni vseeno, kakšen vtis odnesejo gostje iz topliškega kraja ob Savinji. Povedal nam je, da se struktura gostov ni veliko spremenila, na prvem mestu so še vedno Slovenci, sledijo jim Italijani in Avstrijci, Rusi so na petem mestu. »Veliko delamo za promocijo Slovenije v Rusiji, Avstriji in drugih evropskih državah. To je tek na dolge proge. Rezultati ne pridejo čez noč, lahko pa se upravičeno pohvalimo, da je terme letos obiskalo 50 odstotkov več domačih gostov in 76 odstotkov več tujih. To je realen kazalnik, da smo na pravi poti.«

Klasična in rimsko navdihnjena ponudba

Medtem ko se je direktor med našim pogovorom opravičil in pomagal novim gostom, je k naši mizi pristopil receptor Marko Turk. Zanimalo ga je, ali smo zadovoljni s storitvami in ali še kaj potrebujemo. Ponudil se nam je, da nam odgovori na vsa vprašanja. Zato smo izkoristili priložnost in ga vprašali, kako je delati za novega direktorja. »Zelo dobro. Dejstvo, da nam je vsem, kar devetdesetim redno zaposlenim in okoli štiridesetim zunanjim sodelavcem, ki smo padli v nemilost stečaja prejšnjih lastnikov, dal službo in priložnost, veliko pove o človeku.« Veliko je vredno, če opazimo, da je med zaposlenimi največ mladih, povprečna starost je nekje okoli trideset let, skupna pa jim je kombinacija pristne prijaznosti in še vedno profesionalne zadržanosti.

V termah ostajajo zvesti dvatisočletni zgodovini, sprehod po hodnikih z izreki, meniji, čaji, masaže, storitve v velnesu in SPA so sestavljeni iz preizkušenih in znanih starodavnih receptur. V velnesu nam je prijazna maserka Tjaša Pertinač povedala, da se vse več gostov odloča za paketno razvajanje, masaže v kombinaciji z različnimi starodavnimi kopelmi in savnami. Pogled na cenik nas ni presenetil, cene so primerljive s cenami storitev v drugih centrih. Tako smo si za naslednjič, ko si bomo za obisk prav gotovo vzeli več časa, izbrali masažo veletuda. Ta je dobila ime po rimski boginji zdravja Veletudi. Vsebuje preplet akupresure, refleksologije in klasične masaže telesa z oljem za razstrupljanje ter vključuje element zemlje, vode, lesa, ognja in kovine. Sliši se zanimivo. V ponudbi storitev so še termalne kopeli z dodatki, romantične kopeli v dvoje in več kot dvajset različnih masaž. Poleg naštetih storitev ponujajo še inhalacijo termalne vode, biserno kopel in še bi lahko naštevali.

»Od začetka so se gostje odločali bolj za klasične masaže in preizkušene kopeli, zdaj vedno raje preizkusijo kaj novega. Veliko je povpraševanja tudi po avtentičnih starih kopelih in masažah na kamniti ogrevani mizi. Razvajanje si privoščijo pari, cele družine, posamezniki, tudi otroke masiramo,« se je nasmehnila Pertinačeva.

Koncesije za rehabilitacijo

Rimske terme ležijo ob znameniti zemeljski prelomnici, ki je nekje tisoč metrov pod zemeljsko površino. Iz globin prihaja termalna voda s temperaturo 39 stopinj Celzija, na površino pa je privre 22,3 litra na sekundo. Analize kažejo, da je akrotermalna voda v Rimskih termah po vsebnosti kemijskih elementov, ki blagodejno vplivajo na človeško telo, ena najbogatejših v Sloveniji. Gostje v Rimskih termah se predajajo užitkom v zdravilni vodi iz globin Amalijinega in Rimskega vrelca. Akrotermalna voda med drugim dokazano pomaga pri ortopedskih in revmatičnih obolenjih in stanjih po operacijah, dermatoloških stanjih, ginekoloških stanjih in boleznih, pljučnih boleznih in boleznih dihal. V recepciji nam povedo, da so ravno na račun zdravilnih učinkov termalne vode, neokrnjene narave in strokovne usposobljenosti pridobili že osem koncesij za medicinsko rehabilitacijo. Sprejemajo tako goste prek odločb ZZZS kot tudi samoplačnike.

Severina na obisku

Potem smo se podali še k zunanjim bazenom. Zaželeli smo si ležalnik v neposredni in očitno zelo zaželeni bližini bazena, ura pa je bila že kar pozna in v naših očeh so bili najboljši ležalniki že zasedeni. Ogovorila nas je simpatična gostja hotela Dragana iz Izole.

»Tukaj se lahko usedete, moji punci sta tako ves čas v bazenu.« Prisedli smo in pogovor s sogovornico je hitro stekel. »Joj, a prvič ste tukaj. Mi smo bili že neštetokrat in vedno se bomo vračali. Vsi, mož in otroci, se tukaj počutimo čudovito. Ujeti smo v mirno okolje, polno dobre energije. Res kraj, kjer si napolniš baterije. Včeraj smo si privoščili kulinarično razvajanje v restavraciji Sofija. Resnično priporočam. Zaposlenega imajo izjemnega natakarja, ki je svetoval, kaj naj si privoščimo, katero vino naj pijemo ob tem. Jedi so pripravljene po filozofiji dunajske in mediteranske kuhinje. Pravo razvajanje za brbončice, ki se mu moj mož Jaka in "kunjado" Marin kar nista mogla upreti. Pa verjemite, sestrin mož je Dalmatinec in se mu težko proda slaba kapljica ali obrok,« se je nasmehnila Dragana. »Hej, mami, a ni tista na balkonu Severina?« je bila proti Sofijinemu dvoru obrnjena Draganina dvanajstletna hči Nea. Da, hrvaška zvezdnica je v času našega obiska prebivala v Rimskih termah, saj je imela tisti konec tedna koncert v Zagorju.

Ker se je izkušenj poln dan počasi prevesil v večer, smo si privoščili še večerjo v samopostrežni restavraciji cesarja Ferdinanda. Res da smo imeli jedi že pripravljene, a bile so sveže in okusne.

»Morate pokusiti še te sire iz okoliških krajev in naravni sok z Aškerčeve domačije, tudi meso je domače,« nam je svetovala starejša gospa, ki je očitno dobra poznavalka ponudbe v termah. »Pustite si prostor za te sveže sladice, jih pečejo tukaj, princes krofov kaj hitro zmanjka, vsi jih imamo radi,« nam je še namignila, se nasmehnila in pridružila možu pri večerji na terasi.

Po večerji je sledil še kratek sprehod po okolici term. Pogled nam je zastal v parku, kjer že od leta 1879 rastejo orjaške sekvoje, španska, koloradska in kavkaška jelka, japonske hloe, tise in druga eksotična drevesa, ki so jih posadili tudi člani kraljevih družin, državniki ali umetniki v zahvalo za ozdravitev. Sprehodili smo se po urejeni sprehajalni poti, imenovani Ruska steza, ki je dolga 1224 metrov, na njej pa je kar 20 energijskih točk. Da bi pred odhodom domov ujeli še zalogo dobre energije, smo se po poti sprehodili bosi, občutek je bil božanski. Pred hotelom smo si po sproščujočem večernem sprehodu še enkrat privoščili vodo iz termalnega pitnika in končali enodnevni izlet. Na kratko o Rimskih termah: elegantno, butično, sproščujoče, prijazno in prijetno. Za pot do doma smo si izbrali bolj ovinkasto, a dobro označeno pot skozi Zasavje in Litijo. Vozili smo se le eno uro. Tik pred odhodom proti Ljubljani smo opazili še napis pri vhodu v terme: »Ubere preterito pro presenti«, kar v prevodu pomeni »Bogastvo preteklosti za izzive sedanjosti«. Mi bi izrek spremenili v: bogastvo preteklosti za uživanje v sedanjosti.