Arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško je soglasno odločilo, da bo nadaljevalo delo. Tako je zapisalo v sporočilu za javnost, v katerem navaja, da je Slovenija kršila določila arbitražnega sporazuma, ko je bila v stikih s svojim arbitrom Jernejem Sekolcem. Vendar te kršitve niso bile takšne narave, da bi lahko Hrvaška z njimi utemeljila odstop od arbitražnega sporazuma ali da sodišče v sedanji sestavi ne bi moglo sprejeti neodvisne in nepristranske odločitve o poteku meje med državama, navajajo arbitri.
Sodišče je svojo vmesno razsodbo povzelo v šestih odstavkih. Obenem pa je napovedalo, da bo jutri ob 11. uri objavilo uradno obrazložitev. Predvidoma bo šlo za obsežen, več deset strani dolg dokument s podrobno razlago, ki bi lahko vseboval tudi manj prijetne informacije za slovensko stran ali posameznike. Pomenljivo je, da je sodišče pozvalo obe strani, naj se do objave uradne obrazložitve vzdržita obsežnejših komentarjev. A ne glede na to je odločitev sodišča, da nadaljuje delo, po godu Sloveniji, ki je vse od začetka afere s prisluhi julija lani zagovarjala natančno takšen razplet.
Hrvaški Večernji list je julija lani objavil prisluhe, ki so razkrivali pogovor takratne slovenske agentke Simone Drenik in slovenskega arbitra Jerneja Sekolca o različnih vsebinskih dilemah. Stiki med agentom in arbitrom so po arbitražnih pravilih prepovedani. Hrvaška je vse odtlej vztrajala, da je bil arbitražni postopek s tem nepopravljivo oskrunjen, da sodišče nima več legitimnosti nadaljevati delo in da so slovenske kršitve takšne, da ji omogočajo odstop od arbitražnega sporazuma v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb. Arbitri pa so v včerajšnjem sporočilu te hrvaške argumente zavrnili.
Dokumenti Sekolca brez novih dejstev
Najprej so zapisali, da ima sodišče glede na določila arbitražnega sporazuma in glede na postopkovna pravila jurisdikcijo odločiti, ali je Hrvaška upravičena do odstopa od arbitražnega sporazuma po dunajski pogodbi. Takšen položaj bi nastal, če bi slovenske kršitve onemogočile doseganje cilja in namena sporazuma. Vendar je ugotovilo, da ni tako, glede na to, da je Sekolec odstopil in da njegova mnenja ne morejo vplivati na sodišče v sedanji sestavi (Sekolca je zamenjal arbiter Rolf Einar Fife iz Norveške, ki ga je imenoval predsednik sodišča). Sodišče je tudi zapisalo, da sodišču v sedanji sestavi nobeni pretekli dogodki ne onemogočajo neodvisnega in nepristranskega sprejetja končne razsodbe.
Hrvaška je med drugim trdila, da je Sekolec naknadno vnašal dokumente v sodne spise in da je vplival na druge arbitre. Sodišče pa je sporočilo, da je temeljito pregledalo vso dokumentacijo ter našlo le dva dokumenta, ki ju je Sekolec predložil med razpravami arbitrov, ki pa ne vsebujeta nobenih argumentov ali dejstev, ki jih ne bi že prej predstavili predstavniki Slovenije.
Mogoče nove ustne obravnave
Od objave prisluhov naprej je arbitražni postopek zašel v povsem nepredvideno smer. Sodišče se ni več ukvarjalo z določanjem meje, ampak z reševanjem zapleta. V ta namen je obe strani pozvalo, naj mu naknadno pisno predložita svoje argumente, obe strani pa je povabilo tudi na ustno obravnavo, ki je bila letos marca.
Slovenija je sodišču dostavila pisno gradivo in poslala svoje predstavnike na ustno obravnavo v Haag. Hrvaška se na nobeno od vabil ni odzvala, rekoč, da arbitražno sodišče nima več nobenih pristojnosti. Marca letos so arbitri sporočili, da prekinjajo presojanje o poteku meje med državama do odločitve o tem, ali bodo nadaljevali delo. Včerajšnje sporočilo sodišča to dilemo odpravlja. Arbitražno sodišče bo sedaj premislilo, kako nadaljevati delo.
»Pregledali bomo pisne in ustne predstavitve obeh strani, kartografske in druge dokumente, potem pa se bo tribunal posvetoval z obema stranema o nadaljnjih postopkovnih korakih, preden sprejme končno razsodbo,« piše v odločitvi sodišča. Mogoče je, da bo sklicalo nove ustne obravnave, pričakovati pa je, da se jih hrvaška stran ne bo udeležila, saj vztraja, da je arbitraža zanjo preteklost. Naloga sodišča je določiti celotni potek kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško. Kdaj bi do končne razsodbe lahko prišlo, ni znano. Ko se bo to zgodilo, pa bo sledil nov izziv: kako doseči uveljavitev razsodbe. Slovenija za zdaj vztraja, da jo bo spoštovala – ne glede na to, kakšna bo. Hrvaška na drugi strani trdi, da je delo sodišča zanjo brezpredmetno – prav tako ne glede na to, kakšna bo razsodba.
