Predsednik vlade Miro Cerar je na petkovem odprtju moderniziranega in elektrificiranega železniškega odseka Pragersko–Hodoš strojevodji predal ključe dizelske lokomotive, ki jo je ta nato simbolično odpeljal v zgodovino. Scenarij slovesnosti je bil zavajajoč. Po 109 kilometrov dolgem železniškem odseku, za prenovo katerega sta država in Evropska unija odšteli 465 milijonov evrov, se bodo tudi v prihodnje vozile večinoma zastarele dizelske lokomotive. Tudi takšne, ki jih je premier Cerar »upokojil«.
Elektrike je dovolj samo za en vlak
Na prenovljeni murskosoboški železniški postaji, kjer je potekala petkova slovesnost, so zbranim zamolčali ključno in niti najmanj hvalevredno informacijo o trenutni uporabnosti največjega projekta evropske kohezijske politike v finančni perspektivi 2007–2013. Odsek med Mursko Soboto in Hodošem namreč še zmeraj nima ustreznega električnega napajanja, ker je gradnjo predvidenega daljnovoda ustavila delna razveljavitev gradbenega dovoljenja. Železnice imajo zato na voljo le obstoječi zastareli daljnovod, ki je ob preobremenitvah podvržen izpadom. Seveda so vsi tisti, ki so organizirali petkovo slovesnost, dobro vedeli, da nov odsek še nekaj časa ne bo v obljubljeni funkciji, a so se na slovesnosti sprenevedali.
In prikrili dejstvo, da na odseku med Mursko Soboto in Hodošem tovornih vlakov še nekaj časa ne bodo množično vlekle močne električne lokomotive. Zdaj se lahko na tem odseku vozi samo po en elektrificirani vlak, denimo pendolino, s katerim se je Cerar v petek odpeljal do Hodoša, kjer se je srečal z madžarskim zunanjim ministrom Pétrom Szijjártóm.
Novi vlaki vozijo tako počasi kot stari
Na Slovenskih železnicah (SŽ) zatrjujejo, da ta čas še poteka testiranje električnega voznega omrežja, zato bodo električne vlake uvajali postopoma, predvidoma do konca leta oziroma do spremembe voznega reda omrežja. Nekaj vlakov z električno vleko bo po tej progi začelo voziti že ta teden, so napovedali pri SŽ.
»Prva testiranja kažejo, da bo na odseku Murska Sobota–Hodoš lahko vozil največ po en vlak z električno vleko, pa še ta bo moral upoštevati omejeno moč odjema,« pojasnjujejo v SŽ. »Težki tovorni vlaki bodo vozili nekoliko dlje časa, kot bi sicer lahko, vendar pa bodo za pot porabili približno toliko časa kot ga danes dizelske lokomotive. Na vožnje lahkih tovornih vlakov in potniških vlakov pa naj omejitev ne bi vplivala, saj bo na voljo dovolj moči za hitrosti, s kakršnimi naj bi vozili.«
»Poslavljamo se od starih vlakov in kupujemo nove,« je v petek napovedal generalni direktor SŽ Dušan Mes, čeprav je vedel za problem z napajanjem in da bodo morali z administrativnimi ukrepi omejevati vožnje vlakov z električno vleko na odseku Murska Sobota–Hodoš. Med Pragerskim in Hodošem vozi od 20 do 25 tovornih vlakov na dan, lani so prepeljali 3,7 milijona ton blaga, čez mejni prehod Hodoš pa je potovalo okoli 30.000 potnikov.
Dejstvo pa je, da nova proga ne bo mogla izkoristiti zmogljivosti novih vlakov, dokler ne bo priključena na daljnovod med Mursko Soboto in Mačkovci, ki ga je Elektro Maribor začel graditi lani. Dokončanje je onemogočilo upravno sodišče, ki je delno razveljavilo gradbeno dovoljenje vlagatelju.
Klinika zoper daljnovod
Sodni spor sta sprožila lastnika zasebne klinike Rimska čarda. Anja in Sašo Šraj sta se leta 2011 uprla izgradnji daljnovoda. Ko sta se seznanila z razgrnjenim državnim lokacijskim načrtom, sta ugotovila, da njun odprti objekt sploh ni vrisan vanj, na poslane pripombe in predloge pa tudi nista dobila nobenega odgovora. Izkazalo se je, da so načrtovalci daljnovoda med pripravo dokumentacije očitno spregledali kliniko, ki je bila zgrajena leta 2009.
»Nama je bila ta lokacija všeč, z njo so zadovoljne tudi stranke, toda če bi vedeli za daljnovod, stavbe verjetno ne bi gradila tukaj,« sta Pomurskemu vestniku pred leti potožila Anja in Sašo Šraj. Po njunem prepričanju je namreč daljnovod preblizu klinike, zaradi česar naj bi bil vpliv elektromagnetnega sevanja na zaposlene, paciente in naprave čezmeren.
Upravno sodišče je razveljavilo gradbeno dovoljenje na podlagi sodbe ustavnega sodišča, ki je februarja ugotovilo neustavnost določila energetskega zakona, po katerem je vlagatelj v javnem interesu lahko dobil gradbeno dovoljenje že, če je pristojni organ začel postopke za pridobitev služnosti v javno korist. Postopek omejitve lastninske pravice mora biti namreč pravnomočno končan in šele potem lahko ministrstvo izda novo gradbeno dovoljenje. Šrajeva tudi v tem primeru napovedujeta pritožbe.
Ta čas je nemogoče napovedati, kdaj bo 14-kilometrski daljnovod dobil pravnomočno gradbeno dovoljenje in se smel priključiti v omrežje. Glede na to, da se spor vleče že več let, ustavno sodišče pa je sporno določilo razveljavilo letos, se to bržkone ne bo zgodilo v kratkem. »Daljnovod bo pripravljen za poskusno obratovanje po pridobitvi delnega gradbenega dovoljenja za preostali odsek in po izvedenih preostalih delih,« so sporočili iz Elektra Maribor. »Pričakujemo, da bo velik del tovornih vlakov in del potniških vlakov že kmalu lahko začel voziti z električnimi lokomotivami,« pa so optimistični železničarji.
