1. Ko je Peter Gašperšič začel opravljati funkcijo ministra za infrastrukturo, je na stroške davkoplačevalcev za 160.000 evrov pri nemškem inštitutu ITF naročil študijo Revizija tveganja in možnosti izvedbe zaledne železniške povezave Luke Koper. Pri njeni izdelavi je sodeloval tudi Jürgen Sorgenfrei, ki je dolga leta delal kot vodilni marketinški delavec v pristanišču Hamburg. Študija, ki strokovno ni v ponos ne avtorjem ne naročniku, je doživela zgražanje slovenske strokovne in poslovne javnosti. Ugotovitve in predlogi študije ne temeljijo na dejanskih verodostojnih podatkih, dvomijo o nadaljnji hitri rasti obsega pretovora v koprskem pristanišču in tako poudarjajo tveganje, da proga ne bi bila izkoriščena. V študiji tudi dvomijo o učinkovitem vodenju in organiziranosti Luke Koper, ki naj ne bi imela ustrezne strategije, njena ponudba pa naj ne bi bila dovolj mednarodno konkurenčna. Očitno so na ministrstvu za infrastrukturo želeli študiji dati velik strokoven in političen pomen, zato so jo razglasili za študijo OECD, čeprav ta institucija pri njej ni sodelovala. Jürgen Sorgenfrei je sicer star znanec Luke Koper. Znan je po svoji doslednosti in ostri nastrojenosti proti južni čezmorski poti.
2. Nenehno se potencirata visoka vrednost projekta in njegova domnevna finančna nevzdržnost, čeprav se je ta vrednost v letu 2013 glede na ocenjeno iz leta 2010 v obdobju padanja cen v gradbeništvu dejansko povečala za 50 odstotkov. V več kot 20 mesecih ministrovanja odgovorni niso pridobili realne tržne izvedbene ponudbe in pripravili več možnih variant finančne izvedbe. Verjetno to različnim svetovalcem in njihovim naročnikom ni niti v posebnem interesu. Poznavalci gradbene stroke danes ocenjujejo, da je projekt od tega trenutka naprej mogoče zgraditi za dobrih 700 milijonov, vendar brez različnih »dodatkov«, ne nujno povezanih s konkretno investicijo.
Nenavadno kadrovanje
3. Posebno pozornost je smiselno nameniti predsedniku uprave Slovenskih železnic, ki se javno ni posebno ogreval za izgradnjo nove proge, ki je pomembna za izvajanje njihove dejavnost in v kateri tovori iz in za pristanišče Koper pomenijo več kot 60 odstotkov vsega tovornega prometa Slovenskih železnic. Ministru Gašperšiču je predlagal, da za izgradnjo te proge ustanovi projektno podjetje, hkrati pa Luko in Slovenske železnice poveže v holding, ki bo zagotavljal (predvsem iz sredstev Luke Koper) sredstva za investicijo in vračilo najetih posojil. Vlada je dejansko ustanovila projektno podjetje 2TDK, ki naj bi pripravilo izvedbo investicije, in na čelo podjetja postavila Žarka Sajića, človeka, ki je tri desetletja na ministrstvu za finance in v drugih državnih institucijah zaviral razvojne projekte v pristanišču ter sklenitev koncesijske pogodbe med vlado in Luko. Kako je druščina iz krogov SDH in ministrstva za infrastrukturo za vodenje za državo tako pomembnega projekta izbrala ravno tega strokovnjaka brez primernih izkušenj, je velika uganka.
4. Vodstvo SDH in vladna ekipa pod vodstvom premierja Mira Cerarja so ob nedavnem obisku Luke Koper in pristanišča izjavili, da so z rezultati poslovanja in vizijo razvoja podjetja in pristanišča zadovoljni. Predsednik vlade je povedal, da ni razlogov za zamenjavo nadzornikov in uprave, dokler dobro delajo in ustvarjajo dobre poslovne rezultate. Zanimivo je, da je pred tem obiskom predsednik vlade sklical posvet vseh pristojnih, tudi predsednika uprave Luke, kjer so se dogovorili, da ne iščejo novega koncesionarja za pristanišče, temveč le najustreznejšo obliko financiranja projekta. Pri tem ne gre pozabiti, da minister Gašperšič išče partnerje za vlaganje v projekt ter ponuja koncesijo za novozgrajeno progo in tretji pomol v pristanišču, za katerega ima veljavno koncesijsko pogodbo že Luka Koper. Javno je napovedal, da pripravljajo spremembe zakona o pristaniščih, med drugim spremembo osnov za sklepanje koncesijskih pogodb. Očitno je še živa ideja, da se sedanja koncesijska pogodba z Luko razveljavi in ustvarijo možnosti za nove koncesionarje. Kakšne posledice bi to imelo, je težko predvideti, vsekakor pa bo to konec uspešne zgodbe na Primorskem in v Sloveniji.
Ko se lastnik ne zaveda, kaj počne
5. Te dni je SHD v Luko v dopolnitev dnevnega reda skupščine delniške družbe poslal predlog za zamenjavo treh članov NS. Predlog je s stališča kvalificiranega lastnika legitimen, vendar dober lastnik nikoli brez razloga ne menja ekip, ki delajo dobro in mu ustvarjajo rezultate, ki presegajo plan, še zlasti ne sredi mandata, ko ekipi priznavajo uspešnost poslovanja in ustreznost strateških načrtov. V strokovni javnosti in tudi sicer med državljani takšno početje lastnika in pooblaščenega upravljalca vzbuja nelagodje in jezo, predvsem zaradi dejstva, da za člana nadzornega sveta predlagajo Jürgena Sorgenfreia, soavtorja že omenjene študije, ki je napisana izrazito pristransko, v korist severnoevropskim pristaniščem. Odgovorne sprašujem, s kakšnim namenom predlagajo v nadzorni svet Luke Koper člane, ki glede na svoje sedanje in nekdanje pozicije lahko zlorabijo poslovne in druge informacije v škodo Luke in razvoja pristanišča v Kopru. Menim, da gre za nesporen dokaz, da se večinski lastnik in pooblaščeni upravljalec ne zavedata pomembnosti nadzora nad občutljivimi informacijami, ki so pomembne za razvoj podjetja in posledično za dobrobit Slovenije. Predsednik uprave SDH ta predlog javno zagovarja, češ da je to dodana vrednost za Luko. Žal moram ugotoviti, da bo, če bo Jürgen Sorgenfrei imenovan, to neprecenljiva škoda za Luko Koper in tudi za razvoj pristanišča v škodo Slovenije.
6. Ko so me pred kratkim v eni od koalicijskih strank spraševali po dovoljenju, da me uvrstijo na seznam kandidatov za prenovljeni nadzorni svet Luke, so sogovorniki namignili, da je zamenjava nujna zaradi nekooperativnosti uprave z večinskim lastnikom, torej z vlado. Očitno se ponavljajo časi in metode, ko so vladajoče politične elite želele imeti popoln nadzor nad kadrovanjem v družbah v pretežni lasti države. Sam pri teh preživelih metodah ne želim sodelovati. Desetletje po mojem odhodu iz vodstva Luke se je zvrstilo toliko uprav, kot pred tem v petdesetih letih obstoja Luke Koper. Politično nastavljeni nadzorniki in posledično nekatere uprave so podjetje pripeljali na rob propada. Zgrešene poslovne poteze, kot so investicije v nepotrebne in nerealne projekte, nakupi podjetij, ki ne dajejo dodane vrednosti, podkupovanje in korupcija, so zahtevale vsaj dvesto milijonov luškega denarja in so krive za mnogo izgubljenih priložnosti. Večinskega lastnika in njegovega pooblaščenega upravljalca sprašujem, ali so na to preteklost v Luki Koper pozabili, ali so z njo seznanjeni in ali mogoče želijo, da se kaj podobnega ponovno zgodi. Po desetletni kadrovski kalvariji v Luki je podjetje končno dobilo sedanje strokovno, politično neodvisno in odgovorno upravo ter nadzorni svet, ki sta s svojim odgovornim ravnanjem poslovanje in razvoj usmerila v normalne podjetniške tire. Moč sindikatov ni odvisna od volje vodstva podjetja. Le s strpnim dialogom in s spoštovanjem vseh deležnikov sta mogoča uspešno poslovanje in razvoj podjetja. Upam, da neprimerni izpadi skupine sindikatov niso užalili ministra Gašperšiča in vodstva SDH in da to ni razlog za predlagane zamenjave.
7. Vlada se je odločila, da bo projekt nove proge financirala po načelu javno-zasebnega partnerstva. To je sicer zelo redek način financiranja javne infrastrukture v svetu. Za to je vlada pripravljena nameniti 200 milijonov evrov. Menim, da bi vodstvo Luke moralo poiskati možnosti soudeležbe v projektu, v dogovoru z vlado celo prevzeti vodenje projekta. Ko bo znana realna vrednost investicije, bo lažje sestaviti finančno konstrukcijo in pridobiti zainteresirane partnerje za nakup dolgoročnih obveznic ali vložke v družbo, ki bo projekt vodila. Potreben pa je konstruktiven dogovor med vsemi deležniki.
Bruno Korelič je bil dolgoletni predsednik uprave Luke Koper.
