Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić ne skriva slabe volje, ker se Luka Koper iz dneva v dan srečuje z vse več težavami. »Usoda drugega tira, ki je bistven za Luko Koper, je nejasna. Ves november smo se na železnici soočali z zastoji in smo zato imeli ogromno škodo. Trenutno stanje na železnici je alarmantno. Zdaj se zapleta tudi pri podaljšanju prvega pomola, tu je pa še policijska stavka, ki za zdaj še ne povzroča težav v pristanišču, ampak če se bo stopnjevala in bodo policisti počasneje pregledovali ladje, bo tudi s tem nastajala škoda,« pravi Matić. Vse svoje skrbi je zaupal infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču, ki sicer obljublja rešitve, vendar je vprašanje, ali jih bo država izpeljala.
Iskali bodo pravičnejšo delitev
»Že pred meseci sem predlagal, da poskusimo poiskati pravičnejšo delitev koncesijske dajatve, vendar je koprski župan vztrajal, da počakamo na odločitev ustavnega sodišča,« pravi Gašperšič. Ker odločitev ustavnega sodišča za koprskega župana Borisa Popoviča ni bila ugodna, je koprski občinski svet pred dnevi prižgal rdečo luč za podaljšanje prvega pomola v Luki Koper in državi predlagal, naj raje gradijo tretji pomol na območju Ankarana. Gre za očiten manever, da dosežejo spremembo koncesijske pogodbe, s katero bi bila koncesijska dajatev Luke Koper med občinama Koper in Ankaran drugače razdeljena. Zdaj se namreč deli glede na območje, ki ga Luka Koper zaseda na območju posamezne občine in zato Ankaran dobi več denarja kot Koper. Popovič je prepričan, da bi se morala koncesijska dajatev deliti glede na število prebivalcev, kar bi v bistveno boljši položaj postavilo koprsko občino.
»Upam, da bomo zdaj poiskali pravičnejšo delitev,« pravi Gašperšič, ki si želi konsenza obeh županov predvsem zato, da potem ne ena ne druga stran ne bi več nasprotovala naložbam Luke Koper, ki so predvidene v veljavnem državnem prostorskem načrtu za koprsko pristanišče. Ankaranski župan Gregor Strmčnik se z ministrom strinja, vendar opozarja, da število prebivalcev nikakor ne more biti edini pogoj za delitev koncesnine, saj je koprska občina tako velika, da njeni prebivalci v posameznih krajih v zaledju občine, kot so Črni Kal, Sočerga ali Glem, ne čutijo enakih posledic kot recimo prebivalci mestnega jedra, Žusterne, Semedele in navsezadnje Ankarana, ki so tik ob pristanišču.
Kontejnerji na prvem pomolu najbolj dobičkonosni
V Luki Koper pojasnjujejo, da jim je čisto vseeno, kako si občini in država delijo njihovo koncesijsko dajatev, nesprejemljivo pa je, da se zaradi tega ustavlja razvoj Luke Koper. Podaljšanje prvega pomola je za Luko Koper izjemnega pomena, saj na njem pretovarjajo kontejnerje, ki so najbolj dobičkonosen posel in tudi najbolj okoljsko sprejemljiv. Na prvem pomolu je Luka Koper že novembra presegla rekord 700.000 TEU, s podaljšanjem pomola za sto metrov bi lahko na njem pretovorili 1,3 milijona TEU. Koprska občina doslej podaljšanju prvega pomola ni nasprotovala, medtem ko so Ankarančani že od samega začetka proti gradnji tretjega pomola. Luko Koper tudi skrbi, ker so italijanske oblasti »požegnale« podaljšanje sedmega pomola v tržaškem pristanišču, s tem pa bi lahko Kopru sčasoma odvzeli velik del kontejnerskega pretovora.
Tudi zato je ključnega pomena, da se slovenska vlada resno loti projekta gradnje drugega tira, opozarjajo številni strokovnjaki. Zato je nesprejemljivo, da Gašperšič še ne ve, ali se bo Slovenija s projektom drugega tira prijavila na razpis konec leta 2016 ali šele leta 2018. Minister pojasnjuje, da je najprej treba opraviti revizijo glede vrednosti drugega tira, treba je še končati usklajevanja z Evropsko investicijsko banko oziroma z evropskim svetovalnim naložbenim vozliščem. »Za realizacijo projekta drugega tira je ključno uspešno pridobivanje in črpanje evropskih sredstev,« vztraja Gašperšič in obljublja, da bodo vse aktivnosti vodili v smer, da bodo pripravljeni že za naslednji razpis. Že jutri se bodo dobili s predstavniki madžarske vlade, saj naj bi bila njihova izvozna banka Exim v drugi tir pripravljena vložiti okoli 100 milijonov nepovratnih sredstev.
