Na sojenju zdravniku dr. Ivanu Radanu, ki mu tožilstvo poleg šestih umorov očita tudi ponarejanje listin, zlorabo uradnega položaja in omogočanje uživanja prepovedanih drog, je avstrijski izvedenec dr. Wolfgang Kröll vnovič »pokril« Radana, saj je glede primera treh bolnic, ki so prejele morfij, dejal, da je bilo zdravljenje glede na njihovo bolezen ustrezno. To mnenje je sicer podal na podlagi dokumentacije, ki pa je tudi po njegovem pomanjkljiva, in Radanovega zagovora.
Dejal je namreč, da če bi ena od bolnic prejela takšno dozo morfija, kot je zapisana v obtožnici, bi umrla. »Ob takšni dozi bi umrl vsak,« je dejal in dodal, da iz pomanjkljive medicinske dokumentacije ni razvidno, da je bolnica tudi prejela takšno količino morfija.
Ker sodnik Kröllu ni uspel zastaviti vprašanj glede vseh Radanovih bolnikov, za katere je obtožen, da jih je umoril iz morilske sle, bo izvedenec znova prišel na sodišče danes. Tudi zato, da mu bo vprašanja postavljala še obramba.
Filmov o zdravnikih ne gleda
Včeraj je imela vprašanja za avstrijskega izvedenca predvsem tožilka dr. Katarina Bergant, največ časa in besed pa je bilo namenjenih primeroma spornih smrti s kalijem in propofolom. Radan vztraja, da pacientu s povečanim kalijem, nastavljen kalijev klorid dejansko ni stekel v kri, ter da je šlo le za provokacijo, tožilstvo pa trdi, da je Radan s kalijem pospešil umiranje hudo bolnega pacienta.
Celotne digitalne dokumentacije, ki se je šele tik pred začetkom sojenja našla v ljubljanskem kliničnem centru, še niso pregledali, je pa izvedenec Kröll na podlagi približno minuto dolgega izpisa EKG pacienta ocenil, da bolnik kalija najverjetneje ni prejel. Po njegovem mnenju bi bila v primeru prejetega kalija na EKG vidna samo še ravna črta, ne pa tudi posamezne elektromehanske disociacije (nekakšni mini utripi oziroma trzljaji srca, ki ne omogočajo več življenja). Na vprašanje tožilke, ali lahko takšno stališče podkrepi s kakšno študijo, je Kröll odgovoril nikalno. Tako lahko sklepa le na podlagi siceršnjih fizioloških zakonitosti in primerov, ko je kdo po pomoti prejel preveč kalija.
Tožilko je zanimalo še, zakaj bi potem Radanov nadrejeni po pričevanju medicinske sestre za ta izpisek EKG v »šali« dejal, da je takšen kot EKG kakšnega izmed pacientov dr. Jacka Kevorkiana. Kröll je odvrnil, da za razvpitega ameriškega zdravnika z vzdevkom dr. Smrt, še nikoli ni slišal: »Ne gledam filmov o zdravnikih,« je pojasnil. Kevorkian sicer ni filmski lik, temveč dejanski, danes že pokojni zdravnik, ki je bil velik zagovornik evtanazije in jo je tudi izvajal ter moral zato za rešetke.
Težava v pomanjkljivi dokumentaciji
Kröll je danes večkrat poudaril, da je dokumentacija o bolnikih pomanjkljiva, ter da se pri njih v Avstriji ključni podatki avtomatično beležijo in shranjujejo. Težava pomanjkljive dokumentacije se po mnenju Krölla kaže tudi v primeru pacienta, ki naj bi mu Radan s propofolom pospešil umiranje pred očmi svojcev. Po eni strani propofol v temperaturni list sploh ni vpisan - po pričevanju obposteljne medicinske sestre Radan ni pustil, da se vpiše, kasneje pa je bil zapis tudi prekrit z edigsom -, po drugi strani pa je Kröll dejal, da na podlagi pomanjkljive dokumentacije ne more potrditi distresa pri pacientu, čeprav je v teoriji prav tako mogoč. Radan namreč trdi, da se je za propofol (vendar v precej manjši količini, kot je pričala medicinska sestra) med drugim odločil zaradi strahu pred morebitnim pljučnim edemom pri pacientu in težjega dihanja.
