Potem ko smo včeraj v Dnevniku objavili, da načrtovane nagle deportacije zavrnjenih prosilcev za azil in totalna omejitev možnosti, da bi sploh kdo od beguncev prosil za azil, niso v skladu s pravom EU, ženevsko konvencijo in ustavo ter da temu odločno nasprotuje pravosodni minister Goran Klemenčič, je v parlamentu nastala »panika«. Nekateri poslanci koalicijskih strank, ki so na seji odbora za notranje zadeve podprli tovrstne predloge, ki jih je prek SMC uveljavilo notranje ministrstvo, zdaj trdijo, da niso pričakovali, da bo to pomenilo kršenje prava. Včeraj so v vrhu politike že stekla nova usklajevanja o besedilu bodočega zakona o mednarodni zaščiti. Po naših informacijah so v pogovoru pri predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu, ki skuša zadevo zgladiti, sodelovali predstavniki ministrstva za notranje zadeve, nekateri poslanci SMC ter predstavniki pravosodnega ministrstva.
Izstop iz evropskega azilnega sistema?
Pravosodno ministrstvo je po naših informacijah doslej najglasneje opozarjalo predsednika vlade Mira Cerarja in MNZ, da ostri azilantski načrti niso sprejemljivi. Tako zdaj iščejo »kompromis, ki bi zadovoljil tako MNZ kot ministrstvo za pravosodje«. Pogovarjajo se predvsem o omilitvi možnosti za deportacijo beguncev ter o tem, da ne bi bilo tako samoumevno, da se prosilcem za azil omeji svoboda gibanja. Sporen pa je tudi načrt, da bi lahko za azil v Sloveniji zaprosili le tisti, ki v našo državo niso vstopili iz druge članice EU. Ker je Slovenija obkrožena s članicami EU, druge možnosti za vstop praktično ni. V preteklih dneh so nevladne organizacije opozorile, da bi z uveljavitvijo deportacij in radikalnim napadom na pravice prosilcev za azil »Slovenija izstopila iz evropskega azilnega sistema«.
Usklajevanja bodo potekala tudi med koncem tedna, v ponedeljek pa bodo imeli na to temo sestanek vodje poslanskih skupin koalicijskih strank. V SD in DeSUS je bilo včeraj mogoče slišati, da njihovi poslanci posledic omenjenih dopolnil sploh niso razumeli, da pa to ne zmanjšuje njihove odgovornosti. Zadevo bodo skušali popraviti, so rekli. Da pa bo lahko koalicija v zadnji fazi odločanja uveljavila kompromisne rešitve, bo glede na pravila parlamentarne procedure očitno morala najprej podpreti humana dopolnila Združene levice, ki je ostri azilantski politiki edina odločno nasprotovala. Šele potem bo ponovno mogoče koalicijsko zaostrovanje.
Avstrija z oklepniki na mejo
Ne glede na peripetije v visoki državni politiki pa Slovenija na mejah že izvaja oster protiazilni režim. Policija je pravnikom, humanitarnim in nevladnim organizacijam omejila dostop do tistih beguncev, ki nimajo pravice vstopa v Avstrijo in Slovenijo, saj ne želi, da bi jih kdo informiral, da lahko v Sloveniji zaprosijo za zaščito. Naša država je določila tudi zgornjo »dnevno kvoto« – 580 migrantov, ki lahko na dan vstopijo v Slovenijo. Ne glede na vse ostrejše ukrepe na mejah od grško-makedonske naprej pa se je Avstrija po poročanju Kurierja odločila svojo južno mejo »zaščititi« s posebnimi vojaškimi enotami in oklepnimi vozili.
