Ena redkih pozitivnih novic pri sprejemanju beguncev v zadnjih tednih je zagotovo informacija iz Portugalske, da je pripravljena sprejeti dvakrat toliko beguncev, kot določajo evropske kvote o delitvi beguncev. Skupaj okoli 10.000. In razlog? Portugalsko je močno prizadela finančno-gospodarska kriza, zaradi posledic katere je državo v minulih nekaj letih zapustilo skoraj pol milijona ljudi. Zaradi izseljevanja zaradi pomanjkanja služb so nekateri predeli Portugalske postali mesta duhov, ki jih oblasti zdaj želijo oživiti, begunce pa zaposliti v sektorjih, kjer primanjkuje domačih delavcev, predvsem v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg tega načrtujejo sprejeti še 2000 univerzitetnih študentov in 800 mladih, ki bi se izobraževali za točno določene poklice.
Pa Slovenija? Podobno kot Portugalska tudi Slovenija ni cilj beguncev. V naši državi je za azil v zadnjih mesecih po podatkih ministrstva za notranje zadeve zaprosilo le nekaj sto beguncev. O podobni strategiji, kot so jo ubrali na Portugalskem, slovenske oblasti ne razmišljajo, pa čeprav bi lahko na tak način potencialno pritegnili tiste kadre, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje, voznike, kovinarje, varilce, orodjarje, kuharje, poznavalce informacijskih tehnologij, ki jih delodajalci redno iščejo, a s težavo tudi najdejo.
Novi programi za begunce
Na republiškem zavodu za zaposlovanje so sicer zaznali, da je treba zaradi begunske krize prilagoditi tudi politike zaposlovanja. Trenutno pripravljajo predlog dodatnih programov aktivne politike zaposlovanja, kjer bo poudarek na intenzivnem učenju slovenskega jezika in vključevanju v slovensko družbo. Pri tem se, kot pravijo, zgledujejo po skandinavskih izkušnjah. Nove programe bodo pridružili že obstoječim, kot je usposabljanje na delovnem mestu oziroma javna dela, kjer se upoštevajo specifične potrebe tujcev.
Sicer pa na zavodu menijo, da bi tudi slovenski delodajalci zaposlovali begunce, če bodo ti motivirani za delo in bodo imeli ustrezno izobrazbo glede na njihove potrebe. Napovednik zaposlovanja, ki ga pripravljajo na zavodu, sicer kaže, da bodo delodajalci v prihodnjih mesecih iskali 18.000 novih delavcev, med katerimi je tudi veliko poklicev, ki so v Sloveniji že vrsto let deficitarni.
Pa delodajalci? »Ocenjujemo, da bo interes za zaposlovanje izkazan tam, kjer bodo delodajalci ugotovili določene prednosti zaposlovanja migrantov s specifičnimi znanji oziroma kompetencami,« pravi Igor Knez, namestnik direktorja pravne službe za zakonodajo s področja gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije. Velika neznanka, kot pravi Knez, je, koliko beguncev bo v Sloveniji sploh zaprosilo za azil in koliko prošnjam bodo ugodili. Pozitivno je, da osebe z mednarodno zaščito praviloma ne potrebujejo delovnih dovoljenj, kar pomeni, da lahko prosto vstopajo na trg dela.
V Nemčiji begunce zaposluje 7 odstotkov podjetij
Ker je Nemčija eden ključnih ciljev beguncev, si država prizadeva slednje čim hitreje integrirati na trg dela, kar je ključno za uspešno integracijo v družbo. Po državi so vzniknili številni zaposlovalni centri, ki so namenjeni izključno svetovanju beguncem. Raziskava med delodajalci, ki jo je pravkar objavil nemški gospodarski raziskovalni inštitut Ifo, kaže, da je v zadnjih dveh letih begunce zaposlilo sedem odstotkov nemških podjetij, letos in v prihodnjem letu pa naj bi se za zaposlovanje beguncev zanimalo kar 34 odstotkov podjetij.
Po nekaterih ocenah naj bi bilo v roku enega do dveh let zaposljivih le kakšnih 10 odstotkov beguncev. Razlogi za to tičijo v neznanju jezika in neustreznih poklicnih kvalifikacijah. Težave pa so tudi zaradi zakonodaje, ki še vedno v veliki meri daje prednost zaposlovanju državljanom EU pred državljani tretjih držav.
