Številni posamezniki, ki so v dobrih dveh desetletjih tranzicije iz Slovenije odnesli milijarde evrov, se ne morajo nadejati, da bodo nezakonito pridobljena sredstva lahko brezskrbno trošili. Davčne amnestije, s katero najpogosteje razumemo najrazličnejše ugodnosti v zvezi z davčno obravnavo tistih davčnih zavezancev, ki svojih davčnih obveznosti niso izpolnili v skladu s predpisi, v Sloveniji vsaj za zdaj ne bo.
Na finančnem ministrstvu so namreč prepričani, da bi bila uvedba davčne amnestije, upoštevajoč okvir mednarodnopravnega boja proti davčnim utajam in izogibanja plačevanja davkov, ki temeljita na ničelni toleranci do davčnega utajevanja, neprimerna. Davčna amnestija je poleg tega tudi nepravična do davčnih zavezancev, ki so izpolnjevali obveznosti skladno z zakonom; na dolgi rok pa je lahko tudi škodljiva, saj napeljuje tudi te davčne zavezance k izogibanju izpolnjevanja obveznosti, ob predvidevanju, da bodo nove davčne amnestije mogoče tudi v prihodnje.
Preiskovalcem morali razkriti tehnike skrivanja denarja
Revizor in davčni svetovalec Stanko Čokelc iz družbe Revidicom za davčno amnestijo, ki po njegovem ni sprejemljiva iz etičnih vidikov, v Sloveniji ne vidi nikakršnega upravičenega razloga. »Nobena davčna amnestija namreč ni nastala brez razloga. Najodmevnejša je bila leta 2013 v ZDA, ko so tamkajšnji preiskovalci ugotovili, da švicarske banke Američanom pomagajo skrivati denar. To je omogočilo nižje plačevanje dohodnine. Za banke, proti katerim so že potekale preiskave, amnestija ni bila možna,« je pojasnil. Banke so bile oproščene sodnega pregona, vendar so morale plačati petdeset odstotkov davka od vrednosti zneska na posameznem računu. Poleg tega so morale preiskovalcem razkriti tehnike skrivanja denarja pred davkarijo. Samo švicarsko banko UBS so pred leti ZDA obtožile, da je Američanom pomagala skriti za 20 milijard dolarjev premoženja. Da se je izognila pregonu, je morala plačati 780 milijonov dolarjev kazni, hkrati pa je oblastem razkrila podatke o 4700 računih. Ker imajo največ znanja, največ premoženja skrivajo pravniki, davčni svetovalci, revizorji in banke, je opozoril.
Pri amnestiji ne gre le za to, koliko davkov bi država lahko dodatno pobrala. Država davčni amnestiji za denar, v ozadju katerega so kazniva dejanja, nasprotuje, zdela pa bi se dopustna, če je nekdo v tujini naredil neki posel, opravil storitev, zaslužka pa ni prijavil. Vprašanje je tudi, na kakšen način se amnestija sprejme. V Španiji so jo uvedli z odlokom. Če jo sprejmejo politične stranke, obstaja nižja stopnja pravičnosti, zato so v Švici o davčni amnestiji odločali na referendumu. Avstrijci so leta 2013 lahko z enkratnim plačilom legalizirali neprijavljeni denar, pri čemer ni bila razkrita njihova identiteta, zaradi davčne utaje pa niso bili kaznovani.
Skromno število samoprijav
Davčne amnestije v Sloveniji torej ne moremo pričakovati, na Finančni upravi RS (Furs) pod vodstvom generalne direktorice Jane Ahčin pa ob tem opozarjajo, da so s samoprijavo že vrsto let dane možnosti za prostovoljno razkritje neprijavljenih dohodkov. V letu 2014 in 2013 je v desetih postopkih na podlagi samoprijav Furs pobral za 921.000 evrov davkov, lani pa se za samoprijavo ni odločil nihče.
Za Furs je prednost samoprijave v tem, da se izognejo dolgotrajnim postopkom nadzora in izvršb, obveznosti pa so poplačane takoj. Davčni zavezanec, ki se prijavi, pa se izogne prekrškovnemu postopku in s tem globi. Izogne se tudi dolgotrajnemu pojasnjevanju in dokazovanju v postopku po zakonu o davčnem postopku, v katerem nosi dokazno breme. Navsezadnje v primeru samoprijave zavezanec plača davek po nižji stopnji. V praksi se sicer vse pogosteje pojavljajo poskusi vložitve samoprijave za obdobje, za katero je odmera obveznosti že zastarala.
Na Fursu ocenjujejo, da bi bilo smiselno preučiti spremembe postopka davčnega nadzora, ki bi omogočile aktivnejšo udeležbo zavezanca v postopku ugotavljanja razkoraka premoženja zavezanca in njegovih napovedanih dohodkov. V primeru aktivne udeležbe zavezanca bi bilo ob pogoju takojšnjega plačila davčne obveznosti smiselno, da zavezanec lahko plača davek po primerno nižji davčni stopnji. Zgolj tako bi bilo mogoče z obstoječimi kadrovskimi viri izvesti bistveno večje število postopkov. Takšna rešitev ne pomeni splošne davčne amnestije, ampak ustrezno upoštevanje okoliščin vsakega posameznega primera.
