Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v včerajšnjih hišnih preiskavah pri poslancu SDS Andreju Širclju iskali dokaze o korupcijskih kaznivih dejanjih pri ustanavljanju in zagonu Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) leta 2013.
V jedru njihove preiskave so dogovori med Šircljem, ki ga je druga vlada Janeza Janše februarja 2013 imenovala za neizvršnega direktorja DUTB, do pred kratkim glavnim izvršnim direktorjem slabe banke Torbjörnom Manssonom in švedsko-dansko družbo Quartz+Co. Ta je bila ključna svetovalka DUTB v letih 2013 in 2014, kriminalisti pa sumijo, da je za slabo banko opravila za 2,7 milijona evrov storitev, ki jih družba ni opravila ali pa je to storila v obsegu, precej manjšem od zaračunanega. V času sklenitve pogodbe med DUTB in družbo Quartz+Co. je bil Mansson njen solastnik. Prve hišne preiskave, povezane s posli med DUTB in »hišnimi« svetovalnimi podjetji, so kriminalisti prvič izvedli že oktobra. Že takrat naj bi specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo tudi za preiskave pri Širclju in na sedežu SDS, a jo je preiskovalna sodnica v tem delu zavrnila.
Šircelj – ključni mož »operacije DUTB«
Eno ključnih vprašanj v preiskavi je, kaj je 22. marca 2013, dva dni po tem, ko je v državnem zboru prisegla vlada Alenke Bratušek, v Stockholmu počel Šircelj in o čem se je tam dogovarjal z Manssonom. Kriminalisti so namreč včeraj iskali tudi dokazila, ki se nanašajo na neformalne dogovore o delu in plačilu Manssona, zapisnike sestankov, zadnjo različico zapisnika ene od sej upravnega odbora DUTB, elektronsko korespondenco med člani… DUTB je prvo pogodbo s Quartz+Co. podpisala konec maja 2013. Ta je po ugotovitvah državnih revizorjev že zajemala tudi plačila za nazaj, kriminalisti pa sumijo, da dokončna odločitev o najemu Quartz+Co. ni bila sprejeta na sejah upravnega odbora DUTB, ampak je dogovor o tem v resnici sklenil Šircelj, in to na Švedskem. S tem naj bi Šircelj, ki je Stockholm – kot navaja odredba za preiskavo – obiskal »povsem konspirativno« in na (hotelske) stroške Manssona (temu je denar pozneje povrnila DUTB), po oceni kriminalistov in tožilstva prekoračil svoja pooblastila. Uradno je Šircelj osumljen pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja.
Šircelj je bil sicer ključni Janšev mož »operacije DUTB«. Potem ko je januarja 2013 Janševo vlado zapustila DL, skupaj z njo pa tudi minister za finance Janez Šušteršič, je njegov resor za dva meseca prevzela SDS, Šircelj pa je bil imenovan za državnega sekretarja. Kmalu zatem ga je vlada imenovala v upravni odbor DUTB. Šircelj je bil edini državljan Slovenije med štirimi neizvršnimi direktorji DUTB, saj so bili preostali trije Švedi (Lars Nyberg, Arne Berggren in Carl-Johan Lindgren) na položaje imenovani kot predstavniki mednarodnih finančnih institucij: Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). A Šircljevo imenovanje je bilo že od začetka sporno, saj je na položaj najprej prišel kot državni sekretar, nato pa na njem ostal kot poslanec. Tako komisija za preprečevanje korupcije (KPK) kot služba vlade za zakonodajo (SVZ) sta poleti 2013 ugotovili, da gre za nezdružljivost funkcij, zaradi česar je vlada Bratuškove Širclja septembra istega leta razrešila.
Širclja »raztrgalo« že računsko sodišče
V šestih mesecih sedenja v upravnem odboru DUTB je Šircelj postavil temelje institucije, ki so sporni že domala od samega začetka, v poznejšem revizijskem poročilu pa jih je »raztrgalo« tudi računsko sodišče. Janševa vlada je tako politiko prejemkov DUTB sprejela 19. marca 2013, dan pred koncem svojega mandata. Ta je Širclju med marcem in julijem 2013 omogočila mesečno plačilo v višini 10.000 evrov bruto. Medtem ko je KPK pri prvi politiki prejemkov DUTB ugotovila številne pomanjkljivosti, so državni revizorji opozorili, da so neizvršni direktorji, med njimi tudi Šircelj, popolnoma zatajili pri nadzoru izvršnih direktorjev nad naročanjem storitev zunanjih izvajalcev.
V času, ko je bil Šircelj član upravnega odbora DUTB, je ta začela sodelovati tudi z britansko svetovalno družbo Zolfo Cooper, avgusta 2013, mesec dni pred Šircljevo razrešitvijo iz upravnega odbora DUTB, pa še s švicarskim podjetjem Hansahandelshaus, prek katerega je slaba banka plačevala ključnega Manssonovega operativca Janneja Harjunpääja. Pri vseh treh poslih je računsko sodišče ugotovilo serijo nepravilnosti, med njimi tudi pomanjkanje dokazil o opravljenih storitev in večkratno plačilo za isto opravljeno delo. Med družbami, ki naj bi po podatkih kriminalistov v poslih z DUTB pridobile premoženjsko korist, je tudi odvetniška družba Šelih & partnerji.
Burni politični odzivi
Aktivnosti kriminalistov na sedežu SDS in v prostorih poslanske skupine največje opozicijske stranke v DZ so pričakovano dobile politične razsežnosti. Prvak SDS Janez Janša je že takoj preiskavo označil kot izgovor za zaseg strežnika SDS in zagotovil, da ga stranka ne bo izročila. Janša je izrazil prepričanje, da želijo preiskovalci zaseči vse podatke z njihovega strežnika z utemeljitvijo, da ima Šircelj na njem elektronsko pošto. »Na njem ima elektronsko pošto med 15.000 in 20.000 naših članov. Gre za bizaren izgovor, sprožiš postopek proti enemu članu in tako prideš do celotne elektronske komunikacije največje opozicijske stranke,« je dejal prvak SDS.
Policija se je na to obtožbo odzvala z izjavo, da na sedežu SDS nikakor niso hoteli zaseči strežnika, pač pa pridobiti konkretne podatke o konkretni osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja. »V policiji z vso integriteto in strokovnostjo stojimo za svojimi preiskovalni dejanji, za katere imamo podlago v veljavni zakonodaji, tudi če gre za preiskavo v DZ. Navkljub različnim interesom je zapis v Ustavi RS povsem jasen: pred zakonom smo vsi enaki,« so poudarili.
V SDS so v svojem uporu včeraj šli še dlje, saj je denimo poslanec stranke in predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims na hitro sklical terensko sejo komisije, v okviru katere so obiskali generalno policijsko upravo in upravo kriminalistične policije, da bi opravili nadzor nad njunim delovanjem. Pri teh aktivnostih so sodelovali člani komisije iz vrst SDS in SMC, preostali pa ne. Zapisnik o opravljenem obisku bo komisija obravnavala danes, ko je pričakovati tudi nadaljnje politično odmevanje včerajšnjih preiskav.
Primož Cirman, STA
