Vse slabše razmere na ljubljanski urgenci so dosegle vrelišče. Zdravniki in medicinske sestre opozarjajo, da ob do skrajnosti okrnjenih ekipah ne morejo več ustrezno skrbeti za bolnike. Bolnišnica ministrico za zdravje Alenko Trop Skaza poziva, naj odobri izredne zaposlitve šestih zdravnikov za delo v urgentnem kirurškem bloku, a se na ministrstvu še naprej trdno oklepajo neživljenjskih določil zakonodaje. Zaposleni se medtem na robu moči sprašujejo, kdaj se bo pri kakšnem bolniku zaradi nečloveških razmer dodatno zapletlo in kdo bo za to prevzel odgovornost.
Da tako ne gre več, opažajo tudi bolniki in njihovi svojci. »Hčerka si je poškodovala prst in je potrebovala šivanje. Na ljubljansko urgenco smo prišli ob šesti uri zvečer in takoj videli, da čaka toliko ljudi, da je kar črno. Bolniki in svojci preprosto niso imeli kje sedeti. Sprva smo mislili, da delata vsaj dva zdravnika, pozneje pa smo ugotovili, da med ambulantami prehaja ena sama zdravnica, ki se po najboljših močeh trudi poskrbeti za vse lažje poškodovane. V ambulanti smo bili na vrsti opolnoči, po rentgenu in šivanju pa smo z urgence odšli šele ob treh zjutraj,« pripoveduje Ljubljančanka Petra (njene podatke hranimo v uredništvu). Pravi, da je bilo z majhnim otrokom težko toliko ur preždeti v natrpanih prostorih, marsikomu med čakajočimi pa je bilo še težje.
Petra razume, da poškodba njene hčerke ni bila huda in da so imeli težje poškodovani upravičeno prednost. Prav tako so bili vsi zaposleni, s katerimi so imeli opraviti, prijazni in zavzeti, je poudarila. Kljub temu pa se sprašuje, ali kadrovskih težav bolnišnice res ni mogoče rešiti kako drugače kot na plečih bolnikov in njihovih svojcev.
»Pacienti in zaposleni so na koncu z živci. Trpijo vsi. Ne razumem, kako smo lahko prišli do te točke. Sobni zdravniki, ki jih potrebujemo, niso draga delovna sila, hkrati pa so zelo motivirani. Namesto tega mladi zdravniki sedijo doma,« je razburjen predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo prof. dr.Matej Cimerman. Trenutno pomanjkanje zaposlenih vpliva na oskrbo lažjih poškodb, boji pa se, da se bo problem prej ali slej pokazal tudi pri pomoči težjim poškodovancem.
Kako je lahko prišlo do tako hudih težav? Delu sobnih zdravnikov so se pogodbe iztekle in potrebovali bi nove. Bolnišnica je sicer že pred časom zaprosila za zaposlitev šestih zdravnikov za delo na urgentnem kirurškem bloku, svet zavoda in ministrstvo za zdravje pa sta se s tem strinjala. A to ni bilo dovolj, saj zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) kot predpogoj za zaposlitve predvideva sprejetje finančnega načrta bolnišnice. Ob zamudah pri sprejemanju (načrt sprejema svet zavoda, v katerega je večino članov imenovala vlada) so zaposlitve, čeprav se vsi strinjajo o njihovi nujnosti, obvisele v zraku.
Ministrstvo: Nimamo pristojnosti
Rezultati zbirokratiziranega odločanja o zaposlitvah so porazni. Za več kot 150 bolnikov, od najmlajših pa do starostnikov, morajo poskrbeti zdravnik specializant, diplomirana medicinska sestra in zdravstveni tehnik, v peticiji opozarja 53 zaposlenih na urgentnem kirurškem bloku UKC Ljubljana. »Pogoji, v katerih pacienti čakajo na obravnavo, so nemogoči, nehumani in nevarni. Med drugim ni dovolj vozičkov, prostora, zraka...« Poleg tega po začetni triaži, s katero ocenijo nujnost pri posameznem bolniku, ne morejo opravljati sprotnega nadzora nad zdravstvenim stanjem čakajočih. Varnost zdravljenja se tako zmanjšuje, opažajo zaposleni: »Odgovorne, ki so pripeljali do te situacije, opozarjamo, da ne prevzemamo odgovornosti v primeru zapletov pri zdravstvenem stanju pacientov«.
Na ministrstvu za zdravje možnosti za izredne zaposlitve očitno ne vidijo. Spomnili so, da mora za dodatne zaposlitve UKC Ljubljana pripraviti predlog finančnega načrta s programom dela in kadrovskim načrtom za leto 2014 in ga posredovati svetu zavoda; to naj bi se glede na njihove podatke zgodilo v začetku aprila. Zatrdili pa so, da se zavedajo nujnosti razmer in da bodo takoj, ko bodo finančni načrt prejeli, slednjega pregledali in izdali potrebno soglasje (to bo omogočilo tudi zaposlitve, op. p.). Poudarili so še, da ministrstvo »nima pristojnosti ureditve zaposlitev na način, ki je v nasprotju z zakonsko ureditvijo in velja za celoten javni sektor«.
Možina: Improvizacija nevarna, pasivnost neetična
»V sistemu vsesplošnega varčevanja so najbolj oškodovani najbolj bolni. Ministrica mora takoj odobriti potrebne zaposlitve, saj so razmere nevzdržne. Nesprejemljivo je, da so pomanjkanju kadrov in improvizacijam izpostavljeni prav tam, kjer se odloča o življenju in smrti,« je oster tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina. Improvizacije so zelo nevarne, je opozoril Možina, ki je tudi član strateškega sveta za zdravstvo (posvetovalni organ predsednice vlade). Pasivna drža odgovornih za organizacijo zdravstva je po njegovem zato neetična.
