V memorandumu, ki sta ga danes zjutraj parafirala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tone Kajzer, vladi soglašata, da bosta rešitev glede prenesenih deviznih vlog poiskali na temelju sporazuma o nasledstvenih vprašanjih, in sicer priloge C tega sporazuma.
Slovenija bo sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe
Državi obenem poudarjata, da sta odločeni čim prej doseči celovito rešitev tega vprašanja, zato se bodo nadaljevali aktivni pogovori pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu.
V času do rešitve vprašanja bo hrvaška vlada zagotovila zaustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami sprožili hrvaški Zagrebška banka in PBZ, ter zagotovila, da ne bodo sproženi nobeni novi postopki.
Slovenska vlada se po drugi strani v memorandumu zavezuje, da bo nemudoma v državnem zboru sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, s ciljem, da se ratifikacija izvede čim prej.
Presenetljiva novica najprej na twitterju
Presenetljivo novico o parafiranju memoranduma je najprej na twitterju objavila hrvaška vlada. Le nekaj ur kasneje sta nato obe vladi na sejah že tudi potrdili memorandum in za njegov podpis pooblastili premiera Janeza Janšo, ki opravlja tekoče posle, in Zorana Milanovića. Podpis bo ta ponedeljek ob 9. uri na gradu Mokrice.
Janša je po seji vlade pojasnil, da bo slovenska vlada nato memorandum najverjetneje ratificirala prihodnjo sredo, in sicer z uredbo, saj ratifikacija tovrstnega dokumenta ni potrebna v parlamentu.
Zatem bo vlada poslala zakon o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe v proceduro v DZ. DZ bo tako že lahko začel postopek ratifikacije, a končal ga ne bo, dokler s hrvaške strani ne dobimo listin o ratifikaciji memoranduma. Z Zagrebom je sicer dogovorjeno, da se izmenjavo ratifikacijskih listin opravi v nekaj dneh, je še pojasnil Janša.
Po njegovem mnenju je ratifikacijo v Sloveniji realno pričakovati v roku meseca dni. Takšno oceno je dal tudi na podlagi dejstva, da je odbor DZ za zunanjo politiko na sredini seji memorandum podprl soglasno.
Vajgl: dogovor je luknjast
Odzivi na memorandum so bili na obeh straneh načeloma pozitivni, a obenem so se pojavila ugibanja glede dejanske usode sodnih postopkov proti LB oz. NLB na Hrvaškem, ki iz samega memoranduma naj ne bi bila povsem jasna.
Kot se je npr. izrazil evropski poslanec Ivo Vajgl, je dogovor »luknjast«, saj bi Hrvaška morala odstopiti od pooblastil za tožbe, ne pa jih zgolj zamrzniti. Poleg tega ni jasna vloga BIS oziroma kaj se od nje pričakuje, še posebej v luči preteklih izkušenj.
Janša je glede tega zatrdil, da v skladu z dogovorom vsi postopki, ki so bili začeti v zvezi s prenesenimi vlogami pred hrvaškimi sodišči, mirujejo do dokončne rešitve v skladu s prilogo C nasledstvenega sporazuma. Na novinarsko vprašanje, ali bo pri tej zamrznitvi ostalo, tudi če se bo reševanje vprašanja vleklo desetletja, je odgovoril, da »teoretično da«, dejansko pa ne, saj bi do rešitve moralo priti najkasneje, ko bodo druge države naslednice postale članice EU.
Na vprašanje, ali je Slovenija popustila v tem, da ni zahtevala dokončnega umika vseh tožb proti LB, je Janša odgovoril, da je memorandum kompromis, Slovenija pa je z njim izpolnila svoj »ključni interes, da se vprašanje prenesenih vlog vrne nazaj v okvir nasledstvenega sporazuma«.
Sodni postopki na Hrvaškem bodo mirovali
Podobno je kasneje v DZ zatrdil Kajzer, ki mu je Janša 15. februarja poveril usklajevanje še zadnjih podrobnosti dogovora s Hrvaško. Kot je poudaril, bodo sodni postopki na Hrvaškem mirovali in se ne bodo mogli nadaljevati, dokler ne bo vprašanje teh vlog rešeno. Interesi Slovenije so »v celoti pokriti« in »ni potrebe po skepsi«, je bil odločen.
Milanović je po seji svoje vlade ocenil, da memorandum v nobenem pogledu ne škodi Hrvaški ter da z njim dobivata obe strani, saj gre pač za kompromis. Glede prekinitve sodnih postopkov je dejal, da je to »institut, ki v našem procesnem pravu traja omejeno«. »Mi to počnemo v dobri veri. Poskušali se bomo pogajati najbolje kot lahko. V teh 20 letih nismo bili pretirano uspešni, videli pa bomo, kaj bomo lahko storili v okviru pogovorov o nasledstvu,« je še dejal.
Jandroković: Ni povsem jasno, za kaj gre
Nekdanji hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, sicer član predsedstva HDZ, je medtem izrazil upanje, da bo memorandum res zagotovil ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v Sloveniji. Obenem pa je od vlade zahteval, da v parlamentu pojasni, kakšna točno je sedaj usoda prenesenih deviznih vlog LB. »Uvaja se pojem zaustavitve. Ni povsem jasno, za kaj točno gre. Ali obstaja možnost odstopa od tožb ali ne, to bo pokazal čas,« je opozoril.
Z izjemo omenjenih pomislekov so bili sicer odzivi na slovenski strani zelo pozitivni - med drugim s strani zunanjega ministra v odstopu Karla Erjavca (DeSUS), predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi) in predsednika OEU Romana Jakiča (PS) - in ob pričakovanju hitre ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.
Tudi evropski komisar za širitev Štefan Füle je pozdravil novico in ocenil, da je dogovor »dober za obe državi in za širitev«.
