Z rešitvijo bi se odprla pot za začetek slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k Evropski uniji. Gre za pospešitev dialoga, sta po včerajšnjem srečanju povedala zunanja ministra in izrazila optimizem, da je rešitev največjega odprtega vprašanja med državama, ki je bilo v ospredju odnosov zadnjih deset mesecev, blizu.
Strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić »sta prišla daleč v tehničnih rešitvah, a dokončne še ni. Potrebna bo tudi najina pomoč z ministrico, potrebna bo tudi politična, ne le tehnična rešitev«, je dejal Erjavec. Ocenil je, da bo po srečanju prihodnjo sredo morda potreben še en takšen sestanek četverice, potem pa bi lahko pripravili predlog, ki bi ga predstavili vladama obeh držav, ki ga bosta, po oceni Pusićeve, »verjetno sprejeli«.
Pusićeva je dejala, da bi to odprlo pot umiku pooblastil hrvaškega finančnega ministra za tožbe dveh hrvaških bank proti LB in NLB na hrvaških sodiščih. Uradna Ljubljana pogojuje začetek ratifikacijskega postopka z umikom teh pooblastil, ministrica pa pričakuje, da Slovenija ne bo zadnja, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. Časovna stiska, v kateri se lahko znajde ratifikacijski postopek hrvaške pristopne pogodbe, namreč narašča praktično iz dneva v dan. Erjavec je pred dnevi dejal, da kljub napovedanemu odhodu stranke iz koalicije ostaja na položaju do 22. februarja prav zato, da bi lahko še pravočasno poiskali rešitev. Če bi bile namreč v Sloveniji predčasne volitve in če bi bil sprožen sicer manj verjeten referendum o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe, je mogoče, da postopka ne bi mogli izpeljati do 1. julija, ko naj bi na Hrvaškem zavihrale evropske zastave. Opozoril, da je to izredno slab scenarij tako za Hrvaško kot Slovenijo, pa je vse več tudi iz tujine.
Zahtevi Slovenije, da začne ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU, sta dve. Prva je, da se reševanje vprašanja Ljubljanske banke prenese v okvir pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ. Druga je umik omenjenih pooblastil za tožbe. Slovenija trdi, da se ni mogoče pogajati, medtem ko na sodišču potekajo tožbe o predmetu pogajanj.
Hrvaška je pripravljenost na pogajanja v okviru nasledstva že izrazila. Pusićeva je tudi že večkrat dejala, da je Hrvaška pripravljena umakniti za Slovenijo sporna pooblastila za tožbe, če bosta državi našli kompromisno rešitev. Kot je mogoče razbrati iz njene nedavne izjave, takšen kompromis ne bi nujno pomenil rešitve, ki bi problem rešila enkrat za vselej, ampak gre lahko tudi za dogovor o »alternativnem načinu reševanja problema«.
Rešitev zadnjega pol leta iščeta Arhar in Rogić. Kot je po poročanju hrvaških medijev dejala Pusićeva, je bilo na mizi najmanj pet različnih predlogov. Erjavec je dejal, da so »tehnično stvari razjasnjene« in da gre le še za odločitev. V torek pa je pred odhodom v Bruselj tudi dejal, da »se ne pogovarjamo o nobeni vsoti«, ki bi jo Slovenija plačala Hrvaški za sredstva, s katerimi je Hrvaška izplačala dve tretjini hrvaških deviznih varčevalcev LB Zagreb.
