Komentator Jeffrey Goldberg je v članku z naslovom „Točka, s katere ni vrnitve“, ki ga je napisal po dolgotrajnih in številnih pogovorih z vodilnimi Izraelci iz političnega in vojaškega sveta, pisal o scenariju napada, ki naj bi se, tako vsaj trdi, v omenjenem časovnem obdobju pripetil z nekaj več kot 50-odstotnimi možnostmi.

„Svetovalec za državno varnost Uzi Arad in minister za obrambo Ehud Barak bosta poklicala svoje kolege v Beli hiši in jih obvestila, da je premier Benjamin Netanyahu pravkar izdal ukaz za napad na Iran s stotinami letal F-15Es, F-16Is i F-16Cs, najverjetneje pa se bodo tja odpravili pred Saudske Arabije, mogoče pa prek meje med Sirijo in Turčijo ali pa naravnost prek iraškega zračnega prostora,“ opisuje Goldberg.

Jeruzalem z le eno možnostjo

Nato nadaljuje: „Letala bodo bombardirala tovarne za bogatenje urana v Natanzu, donedavnega skrito tovarno v Komu, pa jedrski raziskovalni center v Esfahanu, morda pa tudi reaktor v Bušerju, kakor tudi nekaj lokacij, pomembnih za iranski jedrski program kot sta Araka in Sganda. Jeruzalem bo imel na voljo le eden poizkus.“

„Izraelci bodo leteli nizko nad Saudsko Arabijo, bombardirali bodo območja in se tudi vračali po isti poti nazaj, morda bodo celo pristali in si napolnili rezervoarje in vse to v sodelovanju s Savdijci. Hitro se bodo morali vrniti, saj izraelske obveščevalne službe pričakujejo, da bo Iran takoj ukazal Hezbolahu, naj začne s povratnim ognjem in bombardiranjem Izraela, zato bodo letala potrebna za borbo proti libanonski vojski,“ je zapisal komentator mesečnika.

Kot je Goldbergu zaupal eden od izraelskih generalov, problem za njihova letala ne bo iranska protizračna obramba, „ki jo bomo (Izraelci, op.p.) zlahka obvladali“, temveč politična situacija, v kateri bo Saudska Arabija „videti kriva v očeh sveta“, ker bo izraelskim letalom dopustila uporabo njenega zračnega prostora.

Napad bo za vedno spremenil Bližnji vzhod

Izraelski napad na Iran, piše Goldberg, bo za vedno spremenil Bližnji vzhod – možna je namreč večja regionalna vojna, v kateri bo umrlo na tisoče ljudi, ustvarjeno bo novo krizno žarišče, ki bo po kompleksnosti prehitelo Afganistan, cena nafte pa se bo zaradi morebitne iranske blokade Hormuške ožine verjetno povzpele do vrtoglavih višin, Izrael pa bo pristal na udaru mednarodnega političnega združenja.

Po pisanju Atlantic Monthlyja vlada v Jeruzalemu medtem meni, da nima izbire – možnost, da iranski režim ustvari jedrsko orožje je grožnja, ki jim v misli prikliče spomin na holokavst. Izraelska diplomacija bo storila vse, da ji bo uspelo „izsiliti“ ameriški napad na iranske tovarne, a se zdi, da bo ZDA težko nagovoriti za kaj takšnega. „Če imamo izbiro med tem, da dopustimo Iranu, da postane jedrska sila, ali pa poskušamo nekaj, česar Obama ni želel storiti, potem bomo to pač poizkusili,“ je dejal eden od izraelskih sogovornikov.