"Gre za projekt, ki ga je še možno izpeljati," zatrjujejo na SŽ. Pri tem javno dostopni podatki razkrivajo, da so železnice zgolj lani v omenjeno podjetje vložile okrog 2,7 milijona evrov, kar je več od dvakratnika njihovega lanskega dobička. Poleg skoraj 700.000 evrov posojila, ki so ga izdale SŽ, te namreč jamčijo tudi za del posojila, ki ga je A. K. S. lani najel pri NLB, konkretno do višine dveh milijonov evrov. Pri tem je glede na bilance A. K. S. težko verjeti, da bodo železnice denar, ki so ga vložile v projekt, še kdaj dobile nazaj. Podjetje ima namreč ob manj kot 28.000 evrih kapitala za več kot deset milijonov evrov finančnih obveznosti, pri čemer gradbinci na območju Vilharjeve ceste še vedno niso zasadili prve lopate. Edini prihodek družbe je oddajanje zemljišča za parkiranje.
V zgodbi bode v oči še več podrobnosti. Čeprav največje breme pri financiranju A. K. S. poleg državne NLB nosijo železnice, je podjetje v večinski lasti zasebnega podjetja Komin Inženiring, ki je v lasti Petra Gabrijelčiča. Dvom v dodano vrednost, ki naj bi jo projektu prinašal večinski zasebni lastnik, potrjuje podatek, da so SŽ v podjetje zgolj lani vložile za skoraj trikrat več jamstev in posojil kot Komin Inženiring, čeprav na železnicah trdijo, da "lastnika delovanje družbe kreditirata skladno s svojim deležem". Tudi sicer so železnice, ki obvladujejo "le" tretjinski delež v A. K. S., podjetju v minulih letih šle precej na roko. Že leta 2003 so mu namreč prodale okrog 9000 kvadratnih metrov zemljišča na Vilharjevi, pri čemer je podjetje kupnino SŽ v višini dobrih šest milijonov evrov nakazalo šele aprila 2007, torej štiri leta pozneje.
Da bi lahko železnice za kvadratni meter zemljišča pri prodaji iztržile še več kot 697 evrov, kolikor znaša uradna cena posla, dokazuje vrednost zavarovanja, ki ga je v zameno za posojilo vknjižila NLB. Njena hipoteka, ki jo je banka v zemljiško knjigo vpisala v začetku lanskega avgusta, torej dobro leto po plačilu kupnine, je tako vredna več kot 8,7 milijona evrov. To pa je dva milijona evrov več od zneska kupnine. Pri tem podrobnejši vpogled v hipoteko razkrije, da zemljišča pri NLB ni zastavil A. K. S., ampak SŽ - Projektivno podjetje, ki je v večinski lasti treh fizičnih oseb. Omenjeno podjetje je še vedno vpisano kot zastavitelj, čeprav nam je več virov potrdilo, da je posojilo v istem znesku pri NLB najel A. K. S.
Kljub temu da je glavnica za odplačilo 8,7 milijona evrov posojila, zapadla že novembra lani, je naša največja državna banka podjetju, ki je že lani za zagotavljanje tekoče likvidnosti moralo od lastnikov najemati posojila, še avgusta letos odobrila tri nova posojila v skupni višini skoraj dva milijona evrov. Prvo od njih, ki znaša 300.000 evrov, je zapadlo že konec novembra, pri čemer nam v preteklih dneh ni uspelo izvedeti, ali in s čim ga je A. K. S. poplačal. S čim je NLB zavarovala posojila, ki jih je na novo odobrila podjetju? Javno dostopni podatki razkrivajo, da je A. K. S. poleg zemljišča na Vilharjevi, ki je že zastavljeno pri NLB, kot sovložek banki dal še manjše prostore v Miklošičevi ulici v Ljubljani in ozek pas poraščenega zemljišča med Resljevo in Kolodvorsko ulico. Ta pa je po podatkih iz zemljiške knjige v lasti SŽ, manjšinske lastnice A. K. S, česar nam na železnicah niso razkrili.
Medtem ko nam v NLB v preteklih dneh ni uspelo dobiti uradnih pojasnil, so nam iz SŽ, ki jih vodi Goran Brankovič, odgovorili le, da bo o dokapitalizaciji v najkrajšem času odločala skupščina družbe in da imajo vsa posojila do A. K. S. ustrezno zavarovana. Peter Gabrijelčič pa nam je zatrdil, da bo družba posojila NLB vrnila z izgradnjo poslovnega objekta.
primoz.cirman@dnevnik.si
