Še več, medtem ko so stroški dela v potniškem in tovornem prometu vse od leta 1995 do lani realno naraščali, so transportni prihodki v tovornem prometu, ob upoštevanju rasti obsega prepeljanega blaga, realno padali, v potniškem pa so realno ostali konstantni. Dodana vrednost na zaposlenega zato ostaja na ravni iz leta 1994, opozarjajo analitiki KPMG.
Brez posla promet, na čakanje pa infrastruktura
Velike težave zaznavajo v kolektivni pogodbi, ki bi po njihovi oceni morala biti prilagojena posameznim dejavnostim. Negativna posledica "kolektivnega" razmišljanja je tudi ta, da je ukrep 36-urnega delavnika povzročil operativne težave in škodo sektorju vzdrževanja infrastrukture. Zaradi zmanjšanja prometa bi namreč lahko pospešili vzdrževanje infrastrukture.
A zgodilo se je ravno nasprotno. SŽ so, kot ugotavljajo v KPMG, verjetno še dodatno škodovale vzdrževanju infrastrukture ne le s skrajšanim delovnim časom, ampak tudi z napotitvijo tam zaposlenih na začasno čakanje. Za ilustracijo, transportni prihodki so se letos znižali za okoli 30 odstotkov, za najmanj toliko tudi obseg prepeljanega tovora, a so SŽ na začasno čakanje napotile le 3,7 odstotka vseh zaposlenih strojevodij in 1,7 odstotka vseh zaposlenih v tovornem prometu. So pa na začasno čakanje napotili skoraj 13 odstotkov zaposlenih v vzdrževanju in dobrih 10 odstotkov v potniškem prometu.
Prihranki bi znatno presegli stroške odpuščanja
Ob analizi stroškov, ki bi jih povzročila kadrovska reorganizacija zaradi izplačila odpravnin, so analitiki ugotovili, da pogodba v primerjavi z zakonom o delovnih razmerjih železničarjem daje znatno boljše pogoje. Po zakonu je odpravnina navzgor omejena na desetkratnik osnove (povprečna mesečna plača treh mesecev pred odpovedjo), pri čemer delavec za vsako leto delovne dobe dobi delež osnove - za več kot 15 let delovne dobe je ta delež najvišji, tretjinski. Železničarjem pa kolektivna pogodba daje pravico do odpravnine v višini polovice povprečne neto mesečne plače treh mesecev pred odpovedjo za vsako leto dela v družbi, tudi če višina odpravnine presega z zakonom določen maksimalni znesek.
Razlogov, da se število zaposlenih ne bi zmanjšalo in povečala tehnološka opremljenost dela, razen sindikalnih in političnih, v KPMG ne vidijo. Zgolj v matični družbi so lani stroški dela znašali skoraj 200 milijonov evrov, medtem ko so poslovni prihodki dosegli nekaj manj kot 400 milijonov evrov. Prihranek zmanjšanja mase plač bi zagotovo bil bistveno večji od stroškov odpravnin ob odpuščanju, ocenjujejo na podlagi simulacij različnih scenarijev.
barbara.hren@dnevnik.si
