Kandidatka je za svojo izvolitev sicer potrebovala glasove večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Takoj po izvolitvi je pred državnim zborom izrekla prisego, da bo "sodila po ustavi in zakonu in po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizadevala za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin". Po dani prisegi bo lahko začela izvrševati novo funkcijo, ki jo bo opravljala devet let. Toliko namreč traja mandat ustavnih sodnikov, ki pa na to funkcijo ne morejo biti ponovno izvoljeni.

Sovdatova bo nasledila ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, ki se mu mandat izteče 18. decembra, torej v petek. Predsednik Türk je sicer junija objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov, na katerega so prejeli tri predloge za novega ustavnega sodnika. Kandidati so bili predsednica Državne revizijske komisije Vesna Cukrov, višji sodnik na upravnem sodišču Damjan Gantar in odvetnik Bojan Kukec. A se predsednik ni odločil za nobenega od teh kandidatov, pač pa državnemu zboru predlagal Sovdatovo.

Predsednik Türk je kandidatko predlagal po pogovoru z vodji poslanskih skupin, po skrbnem premisleku in na podlagi njenih strokovnih referenc. Kot je danes poudaril svetovalec predsednika republike Erik Kerševan, je Sovdatova priznana strokovnjakinja s tega področja, izpostavil pa je tudi njeno predanost delu ter zavezanost spoštovanju temeljnih človekovih pravic.

Dodal je, da je izvolitev ustavnega sodnika dogodek izrednega pomena in prinaša pomembno sporočilo, da demokratična država deluje dobro. Ob tem je svetovalec predsednika republike spomnil na težave, s katerimi se sooča ustavno sodišče, saj ga obilica zadev obremenjuje pri zagotavljanju ustavnosti.

Türk je sicer opravil pogovore z vodji poslanskih skupin, med katerimi so vsi, ki so se odzvali njegovemu vabilu na pogovor, podprli njegov predlog. Vabilu se ni odzval le vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki pa je danes pojasnil, da so v poslanski skupini opravili pogovor s kandidatko in ocenili, da je primerna.

Jadranka Sovdat, rojena leta 1960, je leta 1982 diplomirala na ljubljanski Pravni fakulteti, po diplomi pa se je zaposlila na ministrstvu za pravosodje. Leta 1994 je bila imenovana za svetovalko ustavnega sodišča, leta 1998 pa je z magisterijem zaključila podiplomski študij ustavnega prava. Za generalno sekretarko ustavnega sodišča je bila imenovana leta 1999 in to funkcijo opravlja še danes. Objavila je skoraj 30 znanstvenih in strokovnih člankov in je tudi soavtorica komentarja ustave.

Ustavno sodišče je sicer sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov izvoli državni zbor. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. Ustava določa, da sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kakor poslanci državnega zbora.