Royalova, ki je zbrala 47 odstotkov glasov, je kljub boju do zadnjega diha naposled morala priznati premoč svojega nasprotnika, proti kateremu je med prvim in drugim krogom volitev iskala zavezništvo pri sredinsko usmerjenem favoritu Zveze za francosko demokracijo (UDF) Françoisu Bayrouju. Francoze pa je odkrito svarila pred nemiri, ki jih utegne Sarkozyjeva izvolitev sprožiti v priseljenskih predmestjih.

Slavje desnice

»Sarko, Sarko!« je vzklikala množica, ko se je novopečeni francoski predsednik nekaj minut po razglasitvi rezultatov v črnem renaultu vel satisu peljal proti koncertni dvorani Salle Gaveau, kjer je spregovoril volilcem. Njegovi privrženci so uspeh svojega favorita medtem že evforično praznovali tudi na sedežu Unije za ljudsko gibanje (UMP), slavje pa se je kasneje nadaljevalo na pariškem trgu Concorde. Nekdanji notranji in finančni minister, ki ga nekateri zaradi njegove nizke rasti primerjajo z Napoleonom, ni skrival zadovoljstva nad zmago. V svojem nagovoru je obljubil, da bo ponovno vzpostavil avtoriteto in nacionalno identiteto, ter dejal, da iskreno verjame v izgradnjo Evrope. »Američani lahko računajo na naše prijateljstvo,« je še poudaril Chiracov naslednik, znan po svojih restriktivnih ukrepih, ki je volilce očitno prepričal s svojo dinamičnostjo in obljubami o novih delovnih mestih, nižjih davkih, nadzoru nad priseljevanjem ter vrnitvi k francoskim vrednotam.

Razočarana levica

Precej drugačna je bila podoba na sedežu francoskih socialistov, kjer je množica ob razglasitvi rezultatov za trenutek otrpnila, nato pa so se na obrazih zarisali izrazi osuplosti, jeze in žalosti, marsikdo ni mogel skriti solz razočaranja. Royalova je kljub porazu pred svoje privržence še zmogla stopiti z nasmeškom na obrazu in napovedati, da bo nadaljevala začeto delo. »Prenovili bomo levico,« je obljubila množici, ki je vzklikala: »Hvala, Ségole`ne!«

Volitve so se dejansko začele že v soboto, ko so svoje glasove oddali prebivalci francoskih čezmorskih ozemelj. Volilna udeležba je presegla udeležbo v prvem krogu, saj je svoj glas oddalo okoli 85 odstotkov od približno 44,5 milijona volilnih upravičencev.

Predvolilno mrzlico je bilo dan pred volitvami opaziti tudi na ulicah francoske prestolnice. Kljub volilnemu molku ali morda prav zaradi njega so Parižani bolj množično segali po domačih tiskanih medijih in še tik pred zdajci preučevali argumente »za« in »proti« rivaloma za Chiracovo nasledstvo, ki sta z naslovnic delila nasmeške. Prodajalec časopisov je povedal, da ne bo volil, ker nima volilne pravice, če pa bi lahko, bi izbral »manj slabo možnost«. »Tu je večina za Sarkozyja,« se je zasmejal in pokazal po osmem pariškem okrožju, ki sodi med premožnejše predele Pariza. Njegove besede je potrdila 53-letna Pascale, prebivalka omenjenega okrožja, ki je povedala, da bo glasovala za Sarkozyja, ker meni, da je to najboljši način za izvedbo gospodarskih reform. Med mimoidočimi je bilo sicer veliko takšnih, ki so v prvem krogu volili za Bayrouja in so se za enega ali drugega kandidata odločili bolj po sili razmer ter zato, ker pač ni bilo boljše izbire.