Volilna udeležba je bila okoli 85-odstotna, še kažejo izidi vzporednih volitev s približno stotih volišč, ki so jih objavili po zaprtju ob 20. uri. Na sedežu UMP se je medtem že začelo bučno slavje ob vzklikih "Nicolas predsednik", medtem ko se je množica ljudi pripravlja tudi na slavje na trgu Concorde.
Socialistka Royalova, ki ji tako ni uspelo uresničiti zgodovinske želje postati prva predsednica Francije, je medtem že priznala poraz in napovedala, da bo nadaljevala začeto delo. Volivci so povedali svoje, je dejala in ob tem novemu predsedniku Francije, ki ga poimensko ni imenovala, zaželela vse dobro. "Upam, da bo naslednji predsednik republike izpolnil svojo misijo v službi vseh francoskih prebivalcev," je še povedala, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Kot je pokazala predvolilna tekma, sta tekmeca volivcem ponujala svoji viziji prihodnje Francije, kako oživiti njeno gospodarstvo in njeno vlogo v svetu. 52-letni Sarkozy, ki 35-urni delovnik označuje za absurdnega in želi z njegovo spremembo Francoze vzpodbuditi, da bi delali več, je med drugim obljubil nižje davke. Zagovarjal je nove ukrepe na področju zaposlovanja, kot so fleksibilnost trga delovne sile, nadzor nad priseljevanjem in povratek k francoskim vrednotam.

53-letna Royalova pa je napovedovala, da bo posvetila sistemu blaginje in utrjevanju 35-urnega delavnika, želi tudi povišati minimalno plačo. Obstoječi sistem socialne države želi zavarovati pred Sarkozyjevim neoliberalizmom in obljubila nova delovna mesta za mlade.

Med njima so bile tudi razlike v zunanjepolitičnih temah. Sarkozy velja za proameriškega in meni, da državi povezuje "demokratična tradicija", čeprav po drugi strani vztraja, da Francija ni nikogaršnji podložnik, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po mnenju Royalove pa bi Francija morala imeti partnerski odnos z ZDA brez "zapletov". Kot je Royalova izjavila septembra lani, njena zunanja politika ne bi bila takšna, da bi pokleknila pred Georgeom Bushem. Teh besed Bela hiša pred dnevi ni želela komentirati.

Kandidatka socialistov se je za podporo volivcev borila do konca. Ob sklepu kampanje je Royalova v petek posvarila, da bi lahko v Franciji v primeru zmage njenega tekmeca izbruhnilo nasilje. Sarkozy pa ji je odvrnil, da so jo prestrašili rezultati zadnjih javnomnenjskih raziskav, po katerih za njim zaostaja.

Kljub vsemu je francoska policija na dan volitev okrepila svojo prisotnost v najbolj kritičnih četrtih Pariza, kjer naj bi namestili več kot 3000 policistov, poroča AFP. Še vedno je prisoten spomin na nerede jeseni 2005, ki so se iz pariških predmestij, kjer so živeli priseljenci, kasneje razširili še v druga francoska mesta. Kot poroča AFP, so po podatkih policije v noči na nedeljo v Parizu zažgali 34 avtomobilov oziroma nekoliko več kot v prvem krogu.

Francoski volivci predsednika volijo neposredno, njegov mandat pa traja pet let. Predsednik med drugim imenuje predsednika vlade, na njegov predlog pa tudi imenuje in odstavlja ministre, predseduje ministrskemu svetu, po posvetovanjih s predsednikom vlade ter predsednikoma obeh domov pa lahko razpusti narodno skupščino. Francoski predsednik igra posebej vidno vlogo tudi v zunanji politiki države.