»Živimo v času, ko Evropa žal ni več celina miru. Ponovno se uničujejo evropska mesta in požigajo vasi,« je Zelenski danes dejal v nagovoru francoskim poslancem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ob tem je menil, da bi se lahko ruska agresija v Ukrajini razširila tudi na Baltik, Poljsko ali Balkan.

»Ruski režim ne vidi meja in tudi Evropa ni več dovolj,« je še dejal Zelenski, pri čemer je opozoril na ruske vojaške akcije v Siriji in vse večji vpliv Moskve v afriški regiji Sahel. Dejal je, da se svet boji odločnega odziva na dejanja ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Zelenski je ob tem izrazil upanje na uspeh bližajoče se konference za mir v Ukrajini, ki jo bo 15. in 16. junija gostila Švica. »Ta mirovni vrh bi lahko postal format, ki bi nas približal pravičnemu koncu te vojne,« je dejal.

Po mnenju ukrajinskega predsednika je nemogoče, da bi mir dosegli s pristankom na ozemeljske zahteve Rusije, ki trenutno zaseda polotok Krim in obsežen del ozemlja v več regijah na vzhodu Ukrajine.

»Ukrajina je ključ do varnosti Evrope. Brez nadzora nad Ukrajino bo namreč Rusija morala postati normalna nacionalna država in ne kolonialni imperij, ki nenehno išče nova ozemlja v Evropi, Aziji in Afriki,« je dejal Zelenski.

»Hvaležen sem vam za vse, kar že počnete, in tega je veliko. Toda za pravičen mir je treba storiti še več,« je še povedal Zelenski, ki se je v četrtek udeležil slovesnosti ob 80. obletnici dneva D. Po nagovoru v parlamentu se je Zelenski sestal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, popoldne pa še s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom.

S slednjim sta med drugim govorila o pomoči Ukrajini v obliki vojaških inštruktorjev, Macron pa se je dotaknil tudi članstva Ukrajine v EU. Po njegovih besedah si Pariz prizadeva, da bi Kijev pristopna pogajanja začel do konca meseca, želi pa si tudi, da bi Ukrajina postala članica Nata.