Žugelj je vodil urad za preprečevanje denarja v času, ko naj bi ta na podlagi anonimk vpogledal v številne bančne račune. Skupaj s petimi njegovimi tedanjimi sodelavci na uradu je osumljen zlorabe položaja. Ovadil ga je Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo pa je že zahtevalo sodno preiskavo.

Portal N1 je poročal, da je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov naj bi bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava v angleščini, v kateri naj bi obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letele na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prijava prišla iz Srbije. Obsežno dokumentacijo naj bi hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del pa naj bi je medtem celo izginil.

Žugelj je na vprašanje predsednika komisije Aleša Rezarja (Svoboda), ali ni bila selitev arhiva urada eden njegovih prvih ukrepov na mestu direktorja odgovoril, da ne, da je bila ta odločitev sprejeta pred njegovim prihodom. Vztrajal je, da nikoli ni bil v arhivu, niti se ni dokumentov v njem dotaknil.

Porast anonimnih prijav, na podlagi katerih so sprožili preglede bančnih računov, je Žugelj pripisal povečanemu ugledu urada, ko je prevzel mesto direktorja. Rezar je temu oporekal, saj da je mednarodni ugled urada upadel, zaradi česar je mednarodna skupnost celo grozila, da bo zoper njega sprožila sankcije.

Na vprašanje, zakaj je pod njegovim vodstvom urad vsako anonimno prijavo zasledoval, ne da bi jo pred tem preveril, je Žugelj odgovoril s primerjavo, da tako ravna tudi policist, ki prejme prijavo, da je prišlo do umora. Zatrdil je, da mora urad vsako anonimno prijavo preveriti.

Vprašanju člana komisije Tineta Novaka (Svoboda) ali je urad zavezan določilom ustave o varstvu osebnih podatkov, je Žugelj pritrdil, a navedel, da urad ni pristojen izvajati represivnih ukrepov, je pa pristojen kanalizirati informacije, ki jih pridobi. »V zakonu je jasno napisano, da so uradu vse evidence na voljo in tukaj ne vidim nobene kršitve osebnih podatkov,« je zatrdil. Sporno pa se mu zdi, da so se informacije pojavile v javnosti, a do tega ni prišlo v času njegovega mandata, ampak po njem, je opozoril.

Trdil, da ne pozna vidnih članov SDS

Na Rezarjevo vprašanje, ali pozna vidne člane SDS Žana Mahniča, Janeza Janšo in Aleša Hojsa ter davčnega svetovalca Roka Snežiča, odgovoril, da jih ne pozna, niti jih ni nikoli srečal. Za Snežiča je dejal, da ga tudi ne bi prepoznal, saj ga nikoli ni videl. Na vprašanje, ali je simpatizer stranke SDS, pa je razkril, da je njen član.

Rezarja je zanimalo, kako je Žugelj prešel varnostno preverjanje na notranjem ministrstvu, ki je pogoj za zaposlitev na uradu za preprečevanje denarja, glede na to, da je imela njegova hrvaška družba Conus v času imenovanja 2,7 milijona evrov dolga, zaradi česar bi lahko obstajale okoliščine, da postane tarča izsiljevanj. Žugelj je odgovoril, da gre za "natolcevanje", saj da kot fizična oseba ni imel dolgov. »Dobro sem bil plačan, v skladu s svojimi strokovnimi referencami, in ne razumem, od kje vam podatek, da je bilo moje finančno stanje slabo,« je dejal.

Glede zaposlitve uslužbenke Simone Kaučič, ki je danes tudi pričala pred komisijo, je navedel, da je na urad prišla pred njim, glede premestitve Lea Pongarčiča (ta je pričal na eni od prejšnjih sej) iz urada na finančno upravo pa je kot subjektivno prevpraševal Rezarjevo oceno, da gre za strokovnjaka na področju dela urada.

Glede zaposlitve zdaj že nekdanje uslužbenke urada in članice stranke SDS Petre Zakrajšek, ki je na podlagi anonimke preiskovala bančni račun novomeškega škofa Andreja Sajeta, je Žugelj navedel, da je bila ta s SDS v sporu. »Jaz ne vem, kaj je ona, niti me to ne zanima,« je odvrnil. Kasneje je dejal, da je na urad prišla skozi razpis. »Procentualno, če gledamo po ne volilnih rezultatih, če jih ima SDS 25 odstotkov pa so trije ljudje v ekipi z 31, mislim to ni nič strašnega,« je izjavil.

Seja preiskovalne komisije se je po zaključku javnega dela seje zaradi obravnave zaupnih podatkov nadaljevala na zaprtem delu.