Danes 59-letni Igor Stojko je leta 2012 skupaj s pajdašema prav po filmsko ogoljufal Silvestra Pečjaka, direktorja znane Pekarne Pečjak. Izmislili so si zgodbo o Stojkovi ugrabitvi in izkoristili Pečjakovo dobrosrčnost, morda tudi naivnost, ter iz njega izmamili 150.000 evrov. Stojko in njegov zet Duško Kostrevc ml. ter Valentin Kovačič so spletko kasneje priznali in bili obsojeni. A zgodba se tu še ne konča – pravzaprav se je (še nepravnomočno) končala pred dnevi, ko je bil Stojko obsojen še zaradi krivega pričanja.
Začelo se je torej z »ugrabitvijo«. Stojko naj bi 2. decembra 2012 kot vsak dan obiskal šmihelsko pokopališče in prižgal svečo na ženinem grobu. Ko se je vračal k avtu, naj bi ga prestregel nek srbohrvaško govoreči obritoglavec, mu pokazal fotografijo njegovega sina in zagrozil, da ga bo ubil, če ne sede v njegov avto. V Stojkovem vozilu pa je pustil telefon s sporočilom, da »držijo« Ometa (kot so klicali Stojka) in da za osvoboditev zahtevajo 800.000 evrov.
Tudi grožnje s požigom
Stojko, Kostrevc in Kovačič so poskrbeli, da je za »pretresljivo« zgodbo izvedel tudi eden od Pečjakovih zaposlenih in da je o njej povedal svojemu šefu. Najprej mu je bilo rečeno, da s plačilom odkupnine ne bi smelo biti težav, saj ima Stojko na bančnem računu milijon evrov (mimogrede, možakar je bil nezaposlen). Kasneje pa mu je podrejeni povedal, da je tisti, ki je pooblaščen za račun, na službenem potovanju v Libiji, in ga vprašal, če bi do njegove vrnitve on lahko posodil denar. Podjetnik je okleval, potem pa vendarle popustil in obljubil 50.000 evrov. A ni ostalo pri tem. Sledila je nova informacija: da so ugrabitelji popustili in zahtevano vsoto znižali na 700.000 evrov. Pečjaku je bilo rečeno, da so glavnino že zbrali, manjka še 150 tisočakov. Če bo posodil takšno vsoto, bodo Stojka izpustili in takrat bo dobil vrnjen ves denar. Pečjak je pristal in Stojko je bil v nekaj urah na »prostosti«.
Pečjaku se je šele sčasoma začelo svitati, da so ga prinesli okoli – ko je dobil vrnjenih le 10.000 evrov, sploh pa, ko ga je nekaj mesecev kasneje Stojko povabil na srečanje (prišel je s Kovačičem) in ga vprašal, ali mu posodi 30.000 evrov. Pečjak ga je zavrnil, a mu je kasneje Kostrevc zagrozil, da mu bodo pogoreli kamioni, če tega ne stori. Podjetnik se je pošteno prestrašil, saj je imelo njegovo podjetje takrat 45 tovornih in kombiniranih vozil, zato je Stojka klical in mu obljubil po 500 evrov mesečno. Dvakrat je plačal, potem pa šel na policijo.
Posebne vrste komunikacija
Stojko, Kostrevc in Kovačič so kasneje s tožilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde – prva dva sta se pogodila za dve leti in pol, tretji pa za leto in osem mesecev tako imenovanega vikend zapora. Obvezali so se tudi, da bodo vrnili denar. Tožilstvo je vpletenost v goljufijo očitalo še enemu Stojkovemu prijatelju ter prej omenjenemu zaposlenemu, ki pa sta krivdo zanikala. Leta 2018 so na njunem sojenju Stojka zaslišali kot pričo; zatrdil je, da sta pri ugrabitvi sodelovala tudi onadva in da je bil podjetnikov podrejeni pravzaprav pobudnik vsega. Stojkov prijatelj je bil na koncu oproščen, zoper Pečjakovega zaposlenega pa je bila obtožnica umaknjena. Vseskozi je zanikal, da bi bil del zarote in da je šefu povedal le to, kar so mu povedali drugi. Prepričan je bil, da je bila ugrabitev resnična. Da govori resnico, so mu verjeli šele, ko je sodišču dostavil posnetka dveh telefonskih pogovorov s Stojkom. Iz njih je bilo razvidno, da mu Stojko govori na način, kot da se je ugrabitev res zgodila. Sodišče je potem zoper njega izdalo zavrnilno sodbo.
Možakar pa ni odnehal, Stojka je ovadil zaradi krive izpovedbe. Obtoženi se je zagovarjal, da je govoril resnico in da je bil zaposleni zraven. Po telefonu pa je o ugrabitvi kot resnični z njim govoril zato, ker je bil tak dogovor: in sicer, da bodo med seboj komunicirali na tak način, če bodo prisotni njihovi svojci. In pogovora sta potekala vpričo njegovega sina. Stojkov oproščeni prijatelj je tak dogovor zanikal, Kostrevc pa se ga je »spomnil« šele, ko so mu povedali, kaj trdi Stojko. Tega so zdaj zaradi krive izpovedbe obsodili na pogojno kazen deset mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Tožilka Maša Podlipnik je sicer predlagala nepogojno kazen, a je sodnica Katarina Vidmar razložila, da od kaznivega dejanja na račun Pečjaka ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja in da zanj obstaja pozitivna prognoza.
