»Ker gre za široko in kompleksno družbeno vprašanje, ministrica za zdravje poudarja, se je treba o tej temi pogovarjati, upoštevati različne vidike in poiskati konsenz. Pri tem je treba prisluhniti stroki,« pravijo na ministrstvu za zdravje.  

Če bi do uveljavitve referendumskega vprašanja, ki bi omogočilo gojenje in posedovanje konoplje za osebno rabo, vendarle prišlo, pa je po njihovem treba najti rešitve, ki bodo zmanjšala tveganje za zdravje posameznikov in celotne družbe – od porasta uporabe konoplje zlasti med mladimi, povečanja tveganj za duševne motnje, zastrupitev s konopljo, do tveganj za poslabšanje prometne varnosti in nesreč na delovnem mestu. 

Pri gojenju in predelavi prepovedanih drog, vključno s konopljo, v medicinske namene, pa je po mnenju ministrstva treba upoštevati vsa določila konvencij Organizacije združenih narodov, enotne konvencije o mamilih in njene dopolnitve.  

Izmikanje ministrstva in ministrice, sicer iz vrst Gibanja Svobode, na vprašanja o (ne)podpori referendumskima vprašanjema glede konoplje, čeprav gre za strokovna vprašanja in zakonodajo iz njune pristojnosti, je v zadnjih dneh naletelo na kar nekaj kritik. »Ne vemo, kaj točno je v ozadju, predvidevamo pa, da so verjetno ključni politični pritiski in interesi, povezani z referendumi in evropskimi volitvami. Skrb zbujajoče je, da tudi strokovne službe na ministrstvu 'ne smejo' sodelovati v javni razpravi, čeprav bi imele veliko povedati proti legalizaciji konoplje, zlasti za osebno (psihoaktivno) rabo,« so za Dnevnik med drugim komentirali v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni. 

Molk ministrstva pa je bil toliko bolj presenetljiv tudi zato, ker  se je v kampanji domala celotna zdravstvena stroka, NIJZ pa tudi nevladne organizacije s področja javnega zdravja odločno zoperstavili legalizaciji in deregulaciji konoplje za osebno rabo.