O predlogu, da bi v kazenski zakonik vključili kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca ali sodelavca, bodo odločali poslanci. V Zdravniški zbornici Slovenije so zbrali 7490 overjenih podpisov, so sporočili včeraj. Za vložitev pobude v državni zbor je sicer potrebnih 5000 podpisov. Za napad ali resno grožnjo z napadom na zdravstvenega delavca so v predlogu predvideli zaporno kazen od šestih mesecev do treh let, za storilce, ki grozijo z orožjem ali nevarnim predmetom, ki z zdravstvenim delavcem grdo ravnajo ali ga lažje telesno poškodujejo, pa zapor od šestih mesecev do petih let.
Zviševanje kazni
Zdravstveni delavci so v takih primerih za zdaj izenačeni z drugimi poklicnimi skupinami. Ljudi, ki jim grozijo, lahko ob grožnji doleti denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Kadar gre za grožnjo z orožjem ali nevarnim orodjem, je poleg denarne kazni mogoča še zaporna kazen do enega leta, nasilno vedenje pa včasih obvelja zgolj za prekršek zoper javni red in mir.
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je spremembe, ki jih predlagajo, označila kot »korak v pravo smer«. Posegu, ki bi položaj zdravstvenih delavcev med skrbjo za paciente izenačil s položajem policistov in drugih uradnih oseb pri njihovem delu, so bili v vrstah zdravnikov naklonjeni že dolgo, pobudo pa so podprli tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ter v Lekarniški zbornici Slovenije.
Nezadovoljstvo zaradi omejitev
»Nasilje v zdravstvu narašča,« ugotavlja Nena Kopčavar Guček, vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja. Tovrstni pojavi so postali pogostejši s pandemijo covida-19, je opazila. Omenjeno obdobje je spremljal strah, pa tudi nezaupanje, se spominja sogovornica. Tudi sicer je v ozadju nasilja strah in nemoč, ugotavlja, kar pa ne pomeni, da lahko s tem upravičujemo nasilno vedenje. »Potegniti je treba meje. Zdravnik, ki je prestrašen in prizadet, gotovo deluje slabše kot zdravnik, ki dela v miru,« je opozorila. V zdravstvu znajo obenem prepoznati, kdaj je nasilje posledica pacientove bolezni, je dodala. Zavedajo se tudi, da vsako negodovanje še ne pomeni nasilja, nekaj čisto drugega pa so, je izpostavila, grožnje z besedami »za take stvari tudi ubijam«. Uporabljene so bile ob zahtevi, da zdravnik za pacienta napiše neko potrdilo.
Izbruhi nasilja so sicer večkrat tesno povezani z nezadovoljstvom bolnikov zaradi omejitev v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaznavajo v vrstah zdravnikov. Ljudje se nanje na primer razjezijo, ko si želijo v zdravilišče, pa te možnosti nimajo. Povod je velikokrat tudi dolgo čakanje, poleg nasilja na urgencah se takšno vedenje pogosto pojavlja v primeru zdravstvenih delavcev, ki delujejo na terenu. Poročila o nasilju obenem prihajajo iz vseh delov zdravstva, ugotavlja Nena Kopčavar Guček. Za izražanje nejevolje, nestrinjanja in nezadovoljstva so predvideni pritožbeni postopki, je še poudarila. Bolniki se lahko obrnejo tudi na zastopnika pacientovih pravic ali varuha človekovih pravic, je dodala: »Nasilje pa zagotovo ni pravi odgovor in nikoli ne da pozitivnega rezultata. Škoduje pacientu in zdravstvenemu delavcu.«
V ozadju tudi hude stiske
Novomeška zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj je vrsto let delala kot medicinska sestra, med drugim na urgenci. Pri tem se je srečevala tudi z napadi bolnikov, je povedala. Nasilju dosledno nasprotuje, je poudarila, kljub temu pa ima ob predlaganih spremembah kazenskega zakonika pomisleke. »Dobrobiti takih sprememb ne vidim,« je dejala zastopnica, ki pogosto opaža, da so bolniki v zdravstvu v izrazito podrejenem položaju. Spore v zdravstvenih ustanovah bolniki in zdravstveni delavci večkrat opisujejo zelo različno, se spominja, včasih se je izkazalo tudi, da se je neprimerno vedel zdravstveni delavec.
Pacienti, ki se neprimerno vedejo, so po njenem opažanju marsikdaj v izjemno stresnem položaju ali pa imajo težave v duševnem zdravju. Pred kratkim se je nanjo obrnil bolnik, ki je prepričan, da so mu ob cepljenju proti covidu-19 v telo vsadili čip. V zdravstvu se stikov z njim otepajo, je opazila Reboljeva. Ob enem od obiskov zdravstvene ustanove je omenjenemu pacientu tamkajšnji zaposleni po besedah zastopnice navrgel, naj to, ali ima v sebi res čip, preverijo na Inštitutu Jožefa Stefana. Eden od sporov, na katere je naletela v vlogi zastopnice, pa je sledil zavračanju otroka, ki je zbolel na počitnicah pri babici. V bližnjem zdravstvenem domu ga kljub znakom, ob katerih bi ga morali obravnavati, niso hoteli sprejeti, češ da naj gre k zdravniku v njegovem domačem kraju, se spominja Zlata Rebolj. Izrazi stiske so včasih označeni za nasilno vedenje, dodaja zastopnica, ki v strožjih kaznih ne vidi poti na bolje.
