V Washingtonu se je včeraj začel vrh severnoatlantskega zavezništva, na katerem je 32 članic Nata proslavilo 75. obletnico največje obrambne organizacije na svetu. Vrh zavezništva je ob krepitvi podpore Ukrajini pred novembrskimi predsedniškimi volitvami, na katerih bi lahko slavil nadaljevanju vojne nenaklonjeni Donald Trump, predvsem tudi preizkus državniške drže Joeja Bidna, ki se mora že skoraj dva tedna zagovarjati zaradi slabega nastopa na predvolilnem soočenju z republikanskim protikandidatom.
Zelenski želi več pomoči
Biden je sicer kot voditelj najmočnejše članice zavezništva lahko zadovoljen, da je preostali del zavezništva v precejšnji meri začel dvigovati obrambne izdatke, katerih pregled bo sicer tudi del tega vrha, a to še zdaleč ne bo poglavitna tema. Slovenija je med devetimi članicami, ki še ne dosegajo temeljih dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke, cilj države pa je, da to uresniči do leta 2030.
Več preberite: Viktor Orban na misiji, v Bruslju pa razmišljajo, kako predsedujočemu EU nadeti uzde
Glavnina pozornosti bo namenjena temu, kako bodo voditelji zavezništva podprli perspektivo dolgoročne pomoči Ukrajini, potem ko se razen za nadaljevanje obrambne pomoči na ravni 40 milijard evrov za leto 2025 niso uspeli zavezati dolgoročnejšim konkretnim številkam pomoči. Prav tako bo pomembno videti, kako bodo sicer že leta 2008 obljubljeno perspektivo članstva v Natu letos ponovili v severnoatlantskem zavezništvu. Pot Ukrajine do članstva so sicer v Natu pohitrili, s tem ko so državo po agresiji Rusije nanjo odvezali izpolnjevanja načrta za članstvo v Natu (tako imenovani načrt MAP), hkrati pa so bile članice Nata že doslej jasne, da v organizacijo ne morejo sprejeti države sredi vojne. Vsa obrambna pomoč in usposabljanje ukrajinskih vojakov, ki ga že izvajajo, sicer velja za pomoč Ukrajini pri doseganju Natovih standardov in interoperabilnosti. Volodimir Zelenski je sicer na vrh prišel z željo, da bi dobil zagotovila za nadaljnjo pomoč protizračne obrambe in lovcev F-16.
Dodatno zračno obrambo Ukrajina še kako potrebuje. Tudi zaradi ponedeljkovega raketnega napada na več ukrajinskih mest, ko je umrlo 41 ljudi, med njimi 22 v Kijevu, kjer so rakete zadele tudi otroško bolnišnico, v kateri sta dve osebi umrli, osem otrok pa je bilo ranjenih. Boji v poltretje leto potekajoči vojni se odvijajo vzdolž tisoč kilometrov dolge fronte, še naprej pa gre za pozicijsko vojno, podobno tisti med prvo svetovno vojno na zahodni fronti in na Soči pred kobariško bitko. A Ukrajinci so lahko zdaj bolj optimistični, potem ko jim je več kot šest mesecev primanjkovalo streliva, zlasti topovskih granat. V zadnjih tednih so namreč zahodne države začele bolje oskrbovati ukrajinsko vojsko. Zlasti je pomembno, da je ameriški kongres konec aprila odobril pomoč v vrednosti 57 milijard evrov. Poljska je v ponedeljek podpisala sporazum z Ukrajino, po katerem lahko njena protizračna obramba nad ukrajinskim ozemljem prestreže ruske izstrelke, ki letijo proti Poljski.
Modijeva potuha za Putina
Indijski premier Narendra Modi, ki je na prijateljskem obisku v Rusiji, prvem po napadu na Ukrajino, je včeraj v Moskvi precej kritično dejal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da je smrt nedolžnih otrok »v vojni ali v terorističnem napadu« nekaj »groznega«. Ukrajinski predsednik je sicer Modijev obisk v Moskvi označil za hudo razočaranje. V resnici indijski premier kljub tej kritičnosti s prijateljskimi pogovori daje legitimnost Putinovi barbarski agresiji v Ukrajini, podobno kot pred nekaj dnevi madžarski premier Viktor Orban. A za Indijo je zelo pomembno, da lahko kupuje poceni rusko nafto. Modi je zdaj dosegel osvoboditev več deset Indijcev, ki trdijo, da so jih prisilili vstopiti v rusko vojsko. Menda je na tak način v Ukrajini v ruski vojski še veliko Indijcev, pa tudi Šrilančanov in Nepalcev.
Modi, ki doslej še ni javno obsodil ruske agresije, a je očitno tudi ne odobrava, je Putinu še dejal, da bombardiranje Ukrajine ne bo rešilo težav in da do rešitve za vojno ne more priti na bojišču. »Mir moramo najti s pomočjo dialoga,« je dodal. V resnici dialog ni mogoč, saj je Putin še pred nekaj dnevi Orbanu dejal, da je pogoj za premirje in pogajanja umik ukrajinske vojske iz štirih regij: Zaporožja, Hersona, Donecka in Luganska (Rusija je že zasedla skoraj ves Lugansk, večji del Donecka in Hersona ter več kot polovico Zaporožja). Zelenski pa kot pogoj za pogajanja postavlja umik ruske vojske ravno iz teh štirih regij pa tudi s Krima. Očitno bo vojna še dolga.
Bidnove težave s stranko
Ob Ukrajini bo sicer pomemben del zasedanja tudi krepitev Natove odvračalne drže in oblikovanje še tesnejšega zavezništva z indopacifiškimi partnericami pri odvračanju Kitajske in tudi Severne Koreje. Vsem mednarodnim temam navkljub bodo nastope gostitelja srečanja, ameriškega predsednika Joeja Bidna, še posebej pozorno spremljali v njegovi demokratski stranki.
V njej se namreč še naprej krepi želja, da se Bidna na mestu demokratskega predsedniškega kandidata nadomesti s podpredsednico Kamalo Harris. Biden še naprej vztraja, da ne namerava odnehati, in v znotrajstrankarski protiofenzivi kliče vplivne demokratske kongresnike ter jih prepričuje, da je lahko le on zagotovilo za zmago nad Trumpom. Potem ko se je 81-letni predsednik znašel pod vse večjim pritiskom, se mora pogovarjati tudi z donatorji, da mu ti ne bi odrekli finančne podpore za volilno kampanjo. Čeprav naj bi se vsaj v ozkih krogih vplivnih demokratov zasebno večalo nezadovoljstvo nad Bidnom, ga še nobeden iz senatnih vrst – razen medijev – ni pozval h končanju kandidature. Javno se je za njegov umik izreklo zgolj šest demokratskih članov spodnjega doma kongresa, med njimi tudi vplivni Adam Smith. Včerajšnje dvourno srečanje demokratskih predstavnikov v predstavniškem domu se je sicer končalo brez dogovora o tem, da se bo stranka poenotila za Bidnom.
Med možnostmi, kako bi se lahko znebili Bidna, se omenja javni poziv predsedniku k odstopu, kar sicer ni bilo uporabljeno vse od leta 1974 po primeru Richarda Nixona, ali pa zasebni poziv vodstva demokratske stranke.
