»Do zadnjega trenutka nisem verjel, da se bo to zgodilo, saj smo z našim družinskim podjetjem aktivni že več kot dvajset let. A druge poti na žalost nisem videl. Bil sem prisiljen v to,« nam je potožil Marjan Žargi, podjetnik s Ptuja. Svojo dejavnost namerava do konca leta v celoti preseliti v Avstrijo, podjetje so v Celovcu že ustanovili. »Nanj bomo prezaposlili tudi naših 35 zaposlenih,« je napovedal direktor družbe MZ-Tech.
Tudi vodstvo elektroinštalaterskega podjetja Tenzor, ki letno ustvari približno 15 milijonov evrov prihodkov, se resno ubada z vprašanjem, kako in kje bo poslovalo v bodoče. Doslej je dobro polovico prihodkov ustvarilo v tujini, od tega 60 odstotkov s posli v Avstriji in Nemčiji, ki so jih opravili njihovi napoteni delavci. »Konec lanskega leta smo začeli zviševati cene storitev, da bi lahko naši zaposleni ohranili obstoječe plače. Vendar naši naročniki podražitev niso sprejeli. Zato smo cene spustili na obstoječo raven, v našo škodo. V tekočih projektih smo zato na ničli ali celo v izgubi,« je razložil Miha Senčar iz Tenzorja. Število poslov, ki jih izvajajo z napotenimi delavci, nameravajo zmanjšati za več kot polovico, saj v sedanjih razmerah ne morejo poslovati z dobičkom. »V bodoče se bomo osredotočili na domači trg in države zahodnega Balkana, kjer že imamo odprta hčerinska podjetja,« je napovedal.
Avstrija je Sloveniji očitala nelojalno konkurenco
Opisani poslovni premiki so posledica sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki so začele veljati v začetku leta. Po novem je ukinjeno znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za napotene delavce na zakonski minimum. Ugodnosti je državni zbor ukinil zato, ker je Avstrija prijavila Slovenijo evropski komisiji in ji očitala, da krši načelo enake obravnave vseh delavcev, saj da jim priznava nedovoljeno državno pomoč. Evropska komisija je zagrozila s tožbo, če Slovenija ne bo popravila zakona.
Sprememba zakona ima neposreden učinek na plače napotenih delavcev (zaposlenih v slovenskih podjetjih, ki gredo v tujino opravit začasno delo). Pri enaki bruto plači se jim je neto izplačilo znižalo za 13 do 14 odstotkov, strošek plač za delodajalca se je sočasno povečal za okoli deset odstotkov. Če bi delodajalec ohranil neto plačo delavca, pa se bi strošek plač povečal za okoli 30 odstotkov.
Enaindvajset štajerskih podjetij
se seli v tujino
Dražje delo je najbolj prizadelo slovenska podjetja iz gradbene in tehnične panoge. Približno 2500 jih je, zaposlujejo pa od 30.000 do 40.000 delavcev, med njimi jih je okoli 27.000 redno napotenih v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Hrvaško in Italijo. Lani so ta podjetja z izvozom storitev ustvarila 2,3 milijarde evrov, kar je 860 milijonov evrov več, kot je Slovenija uvozila istovrstnih storitev. »Izvozniki gradbenih in tehničnih storitev imajo dvakrat večji učinek na bruto domači proizvod kot vsi izvozniki blaga skupaj,« je izpostavil Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice in direktor podjetja Dorssen HRM.
Kekec opozarja, da podjetji Tenzor in MZK-Tech še zdaleč nista osamljena primera. Zgolj med svojim članstvom so našteli 21 podjetij, ki zaradi uveljavitve zakona selijo svoje posle v tujino. Še bolj dramatične številke je mogoče napovedati na podlagi letošnje ankete Gospodarske zbornice Slovenije. Iz nje izhaja, da se bo za selitev v tujino odločilo 62 odstotkov od skupno 4500 podjetij, ki napotujejo delavce v tujino.
»Negativne posledice uveljavitve zakona se v celoti uresničujejo,« je prepričan Kekec. Slovenski izvoz gradbenih, tehničnih in transportnih storitev je lani upadel za 4,2 odstotka v primerjavi z letom poprej, v prvem letošnjem četrtletju pa še za dodatnih 6,5 odstotka. Iz analize, ki jo je opravil ekonomist Jože P. Damjan, je razvidno, da bo sprememba zakona povzročila zmanjšanje vplačanih prispevkov za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje za 240 milijonov do 500 milijonov evrov.
Boljše plače, višja konkurenčnost
Reprezentativne delodajalske organizacije si vseskozi prizadevajo doseči spremembo zakona. Ekonomsko-socialni svet naj bi v kratkem obravnaval nabor ukrepov za omilitev posledic. Delodajalci bi izenačili zaposlene v gospodarstvu z zaposlenimi v javnem sektorju, ki uživajo drugačno, ugodnejšo davčno obravnavo, kadar so napoteni v tujino. Zavzemajo se za uvedbo posebne dohodninske olajšave za napotene delavce po vzoru Avstrije in Italije in uvedbo terenskega dodatka za napotene delavce, ki bi bil obravnavan enako kot dnevnica za službeno potovanje v Sloveniji in ne bi bil obremenjen z davki in prispevki.
Vlada Roberta Goloba do zdaj ni pokazala volje, da bi spremenila zakon. Finančno ministrstvo je namreč ocenilo, da so bojazni delodajalcev neutemeljene, češ da bo negativni učinek na konkurenčnost zanemarljiv. Pri tem se je sklicevalo na analizo, po kateri naj bi se strošek dela zvišal zgolj za okoli 18 milijonov evrov, kar naj bi za posameznega delodajalca letno pomenilo nekaj več kot 7700 evrov. Na ministrstvu za delo ob tem poudarjajo, da je glavni namen zakona graditi konkurenčnost gospodarstva na kakovosti storitev in ne na socialnem dampingu.
Podjetnik Marjan Žargi ne obžaluje odločitve o selitvi dejavnosti na avstrijsko Koroško. »Avstrijski naročniki nas zdaj drugače obravnavajo, kar bo zagotovo izboljšalo našo konkurenčnost,« je prepričan. »In tudi naši zaposleni bodo imeli v bodoče boljše neto plače, saj so te v Avstriji manj obremenjene«.
