Celje. »Zakaj so z menoj tisti dan delali to, kar so? Dejanje obžalujem, se pa ne strinjam s tem, kar so mi naredili. Morali bi se postaviti v mojo kožo,« je v solzah dejal Branko Krklec pred tričlanskim senatom višjih sodnikov. Prednje je stopil zaradi pritožbe, ki jo je na višje sodišče naslovil njegov zagovornik Marko Meznarič, potem ko ga je prvostopenjsko sodišče oktobra lani spoznalo za krivega dvojnega umora z direktnim naklepom.

Krklec je 24. februarja 2022 ustrelil Aleksandra K. in Natašo Z. K., ki sta prišla k njemu z nalogom šmarskega okrajnega sodišča, da odpeljeta osebni avtomobil citroen, ki ga je sodišče pred tem že zarubilo in ga poslalo na dražbo. A Krklec je na sodišču trdil, da se mu pomočnika sodnega izvršitelja sploh nista predstavila, pač pa je Aleksander K. dejal le, da sta prišla po avto, tega pa ni hotel izročiti.

Med njima se je vnel prepir, Krklec je odšel v hišo po pištolo, ko se je vrnil, pa se je spor nadaljeval, zato je vmes posegla tudi Krklečeva soproga. A ju tudi to ni pomirilo. Krklec je naposled s pištolo najprej ustrelil v zrak, ko ga je Aleksander K. poškropil s solzivcem, pa je pištolo usmeril naravnost vanj in ga ustrelil v glavo. Obležal je mrtev. Zatem je ustrelil še Natašo Z. K., ki je obležala hudo poškodovana, a je tudi ona nekaj ur pozneje umrla v celjski bolnišnici. Krklec je po dejanju pištolo vrgel v vinograd, se naslonil na avto in povsem miren, kot da se ni nič zgodilo, počakal na policiste.

Obramba morilca vidi
kot žrtev postopka

Ko so prišli, je bil do njih precej aroganten, jim je pa takoj pokazal, kam je odvrgel pištolo, sami so našli tudi tri izstreljene naboje. Takrat dejanja ni obžaloval. Pozneje pa je na sodišču izjave tudi spreminjal. V pritožbi je Krklečev zagovornik izpostavil, da že obtožnica ni bila pravilno sestavljena, posledično je bil zato napačno voden celoten kazenski postopek. Po njegovem sodišče tudi ni upoštevalo domnevne nedolžnosti njegovega klienta. Še posebej pa se zdi obrambi problematično, da je sodišče kot verodostojno upoštevalo izvedensko mnenje kliničnega psihologa Tristana Riglerja, pa tudi psihiatra Petra Preglja. Prvi je za Krkleca dejal, da odreagira burno, agresivno in impulzivno, če je izzvan, drugi pa je prišel do spoznanja, da je obtoženi razumel, kaj počne, četudi je bil vinjen, in torej ni bil zmanjšano prišteven. Izvedenec je upošteval tudi toleranco na zaužiti alkohol.

V pritožbi je Meznarič izpostavil tudi, da obtoženi dogodek zelo obžaluje. Tudi zaradi žene, ki je po možganski kapi stoodstotni invalid. »Krklec ni bil dolžnik, temveč žrtev postopka,« je v pritožbi zapisal Meznarič in predlagal senatu, da razveljavi prvostopenjsko sodbo. Temu pa je odločno nasprotovala državna tožilka Maja Lajh. V nasprotju z obrambo pričakuje, da bodo višji sodniki v celoti potrdili prvostopenjsko sodbo, saj je sodišče pravilno in v celoti razjasnilo dejansko stanje, upoštevalo pa je tudi vse olajševalne okoliščine za obdolženca. »Oba pomočnika sodnega izvršitelja sta umrla zaradi strela v glavo. Zgolj zato, ker sta hotela izvršiti zakoniti sklep sodišča,« je spomnila tožilka višje sodnike. Ti bodo svojo odločitev sporočili pisno. x