Dobra četrtina izmed 3301 vprašanim je v zadnjem letu uživala prepovedane droge, 61 odstotkov uporabnikov drog je pod vplivom teh tudi vozilo. Med uporabniki drog, ki so se podali na cesto, je bilo kar 40 odstotkov takšnih, h katerim so v avtomobil prisedli še sopotniki, ti pa v kar 91 odstotkih niso vedeli, da je šofer pod vplivom drog. »Grozljivo je, da sodeč po anketi skoraj nihče ni bil zaskrbljen zaradi tega dejstva,« se nad izsledki nacionalne raziskave zgraža direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) Simona Felser.

Čeprav so opiti vozniki na slovenskih cestah precej bolj razširjeni in problematični od voznikov pod vplivom prepovedanih drog, pa je tudi vožnja pod vplivom drog, ta je seveda prepovedana, letos terjala že tri življenja. V 28 prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom drog v prvih petih mesecih tega leta, se jih je še sedem hudo poškodovalo, pet pa jo je odneslo z lažjimi poškodbami. Kot pravi Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na generalni policijski upravi, policisti vse pogosteje zasačijo voznike pod vplivom drog. Lani so odredili 1505 strokovnih pregledov, med temi jih je bilo 264 pozitivnih, kar 812 voznikov pa je pregled odklonilo. »Gre za področje, ki je z vidika nadzora veliko zahtevnejše kot preizkušanje alkoholiziranih voznikov, zato policiste usposabljamo, da na podlagi telesnih znakov prepoznajo simptome, kdaj je neka oseba lahko pod vplivom psihoaktivnih snovi,« pravi Vehovec, ki na podlagi trendov iz drugih razvitih evropskih držav pričakuje nadaljnji porast števila voznikov pod vplivom drog. »Lahko pričakujemo, da se bo problematika na tem področju v Sloveniji povečala. V policiji se zato zavedamo, da bo treba v prihodnje nadzor na tem področju krepiti,« napoveduje Vehovec. Prav v teh dneh in vse do konca junija policisti izvajajo poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov.

»Mokremu narodu še džojnt?«

Zadnja raziskava je pričakovano pokazala, da je med vozniki, ki vozijo pod vplivom drog, daleč najbolj razširjena marihuana (74 odstotkov), skoraj tretjina jih je vozila pod vplivom kokaina, dobrih deset odstotkov pa pod vplivom amfetaminov.

Prav na problematiko vožnje pod vplivom konoplje so nekateri opozarjali že v predreferendumskem času. Odločno proti legalizaciji marihuane za osebno uporabo so se opredelili tudi v Zavodu Varna pot. »Kaj želimo narediti zdaj? Mokremu narodu s ponarodelim 'glažek ali dva ne škodi' bi zdaj legalno v usta položili še džojnt, ki je itak kul in nekaj normalnega. Naši mladi bodo to sporočilnost razumeli točno tako. Si tega res želimo?« se sprašuje predsednik Zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba.

Tudi marihuana kot najbolj razširjena in za zdaj prepovedana droga namreč ni nedolžna, saj povzroča motnje zaznavanja okolice in časa, vpliva na (ne)usklajenost mišičnih gibov in upočasnjuje reakcijski čas. Če znaša koncentracija THC v krvi štiri mikrograme na liter krvi, se verjetnost povzročitve prometne nesreče potroji. Ob tem je pomemben tudi podatek, da pri kajenju enega zvitka marihuane, ki vsebuje od 30 do 70 miligramov THC, ta v krvi vsaj tri do štiri ure vztraja nad omenjenimi štirimi mikrogrami. Psihomotorika je zato okrnjena do osem ur po kajenju, ko se koncentracija THC v krvi zniža na okoli dva mikrograma na liter.