Poletna planinska sezona je v teku, na Planinski zvezi Slovenije (PZS) pa opozarjajo, da je marsikatera planinska pot na severnih pobočjih v sredogorju in visokogorju še vedno prekrita s snegom, zato je potrebna tudi zimska oprema. Tako nepredvidljivost gorskega terena kot tudi nestanovitnost vremena v gorah sta se tudi lani izkazali za precejšen izziv pri pohodnikih, zato je zanje ključno, poudarjajo na PZS, da pred odhodom na turo in tudi večkrat vmes pri zanesljivih virih preverijo vremensko napoved.

S 1. junijem se je na Brniku začelo redno poletno dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah, ki bo trajalo do konca septembra, dežurna ekipa gorskih reševalcev iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) pa je že prvi junijski konec tedna v enem dnevu posredovala kar sedemkrat. »Lani smo posredovali v 295 intervencijah s helikopterjem, letos do danes pa 58-krat,« je zaskrbljen predsednik GRZS Gregor Dolinar. Po njegovih besedah ob vsakoletnem rekordnem številu nesreč v gorah zadnja leta opažajo porast števila nesreč med tujci.

»Slovenske gore so relativno nizke, prepredene s planinskimi potmi, in to del obiskovalcev zavede, zato jih podcenjujejo. V opredelitvi poti 'lahka planinska pot' zaznajo samo besedo lahka, ne pa tega, da gre za planinsko pot v naravnem okolju, ki je v kombinaciji z dolžino in potrebnim vzponom lahko že pravi zalogaj,« pojasnjuje generalni sekretar PZS Damjan Omerzu in opozarja na pomembnost turističnih delavcev pri ozaveščanju tujih pohodnikov. Tudi zato bodo v prihodnjih dneh na nekaterih najbolj problematičnih in najbolj obljudenih točkah, kot sta Vršič in Komarča, namestili posebne opozorilne table.

Zgodaj zjutraj, zdravi in po označenih poteh

Strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi poudarja, da je v gorskem svetu vedno več intervencij pri posameznikih z različnimi bolezenskimi stanji, saj so ljudje aktivni v visoki starosti. A vseeno ne smejo pozabiti, da se lahko kronične bolezni, kot so srčne težave, visok krvni tlak in sladkorna bolezen, zaradi posebnega gorskega okolja hitro zapletejo. Šerkezi obiskovalcem gora svetuje tudi preventivo oziroma cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in zaščito pred močnim višinskim soncem.

Ob tem velja spomniti, da se v hribe odpravimo zgodaj zjutraj, saj so v popoldanskem poletnem času večkrat možne nevihte, prav tako se je treba tja vselej odpraviti z dobro telesno pripravljenostjo in veliko mero spoštovanja. Držati se je treba planinskih poti, označenih s Knafelčevo markacijo, medtem ko so brezpotja namenjena le najizkušenejšim. Na PZS svetujejo, da sedaj, ko so območja, prizadeta v lanskih poplavah, spet dostopna in varna za obiskovanje, obisk z bolj obleganih gorskih kotičkov v Julijskih Alpah usmerimo tudi na Koroško in v Zgornjo Savinjsko dolino ter se tako izognemo gneči pohodnikov. 

Priporočamo